V začetku februarja je na Juneževi domačiji v Tržišču pri Rogaški Slatini pod okriljem društva Gaja, društva za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev občine Rogaška Slatina, potekal furež, kot pravijo kolinam na štajerskem, ki še danes veljajo za pravi kmečki praznik.
Mesarji Anton Sajko, Jože Prah, Ivo Klemenčič in Uroš Lorenčak, so se po fureškem zajtrku (lipov čaj z domačo slivovko, orehova potica in salame iz zadnjih kolin) odpravili priti hlevu in prašič je končal svojo življenjsko zgodbo.
Najprej ga je bilo tebe očistiti ščetin, kar so opravili v leseni banji (arnci). Prašiča so posuli s smolo, polili s kropom in z izmeničnim drgnjenjem veriga obenj odstranili ščetine. Nato so prašiča dali na šrogl, leseno mizo za razdeljevanje prašiča in ga razkosali na dele. Ob enajsti uri je sledila fureška malica. Po običaju so gospodinje postregle s praženimi jetri, krompirjem v oblicih in kislim zeljem.
V popoldanskih urah so mesarji delali krvavice in mesene klobase in si ob tem pripovedovali anekdote, ki so jih doživeli na furežih drugod. Zvečer je sledila obilna fureška večerja, ki se je začela s svinsko juho z domačimi rezanci. Nadaljevala s krvavicami in hrtišovno (križne kosti iz katerih se je skuhala juha) s kislim zeljem in praženim krompirjem, nato je bila na vrsti svinjska pečenka, pečena rebrca in zelena solata, za poobedek pa suhe slive namočene v žganju za boljšo prebavi.
Vsi zbrani so se ob pesmi družili še dolgo v noč.
Mesarji Ivo, Uroš in Jože pri izdelovanju mesenih klobas. Foto: Polona Bercko
tekst: Polona Bercko
