*Novica je prvoaprilska šala
Pred dnevi smo bili priča odločnem ukrepanju evropske trojke na Cipru, tuji mediji enako usodo napovedujejo Sloveniji, malo pa je znano, da poseben odbor Trojke za regionalno politiko nadzira vzdržnost proračunov regij in občin, kamor odteka denar Evropske unije.
Danes je postalo znano, da so se v podobnih težavah, kot Ciper, znašli dve največji občini na območju Kozjanskega in Obsotelja, ki sta v strogi tajnosti že pred mesecem zaprosili za evropsko pomoč pri financiranju občinskih proračunov. V finančnem kolapsu sta se znašli občini Šentjur in Rogaška Slatina, medtem ko Šmarje še visi nad breznom in zatrjuje, da “pomoč” trojke ne bo potrebna.
Šentjur v kolapsu
Najhujša finančna luknja se je pojavila v občinskem proračunu Občine Šentjur. Izkazalo se je namreč, da je bila v preteklih letih Občina finančni garant nekaterim svojim občanom, ki so se znašli na vodstvenih položajih podjetij v bankrotu. Statistika EU kaže, da je Občina Šentjur, takoj za grško občino Tesalija, druga v EU po odstotku propadlih menedžerjev na prebivalca (s stalnim prebivališčem na območju občine). Šentjurski davkoplačevalci so tako svoj denar izgubili v Cestnem podjetju Maribor, Alposu, Hypo Leasingu, Zvonu 1 in še v nekaterih drugih bankrotiranih združbah.
Regionalna trojka bo tako Šentjurju nakazala denarno pomoč v višini 100 milijonov evrov, kar bo v zameno občino stalo samooskrbe s kmetijskimi pridelki. V naslednjih petih letih bodo morali kmetje 40% svojega pridelka krompirja, koruze, zelja, kolerabe in rdeče pese nameniti za potrebe revnih prebivalcev primerljivih občin v Grčiji in na Cipru. Odpovedati se bodo morali tudi vsaki deseti živorojeni telici ali biku ter vsakemu petemu malemu prašičku. Ukrep bo veljal le za kmetije, večje od 10 hektarjev. Vsi ostali polnoletni prebivalci občine bodo morali v roku enega leta opraviti 40 ur prostovoljnega dela na šentjurskih kmetijskih površinah. Uvajanje se bo začelo z 10. aprilom 2013 v Srednji kmetijski šoli Šentjur – po abecednem vrstnem redu.
Za komentar smo prosili župana mag. Marka Diacija, ki nam je zaupal: “Zaradi situacije v občinski blagajni in zahtev trojke sem povsem potrt in skrušen. Tako hudo ni bilo niti v mojih študentskih časih, ko sem kak dan preživel tudi ob suhem kruhu. Sam sem se nemudoma odpovedal osebni fotografinji in PR-ovki, finančno krizo skušamo dodatno reševati s prodajo Ponikve Dubajskemu investitorju, ki si bo tam postavil letno rezidenco, obenem pa vložil nekaj milijonov v lokalni nogometni klub.”
Ciprska zaplemba denarja ruskim tajkunom udarila po Rogaški Slatini
Nič ni kazalo, da se bo v podobnih težavah kot Šentjur znašla tudi Občina Rogaška Slatina, vse dokler ni udarilo po denarju bogatih Rusov na Cipru. Številni gostje najznamenitejšega slovenskega zdravilišča so se nepričakovano znašli v hudih finančnih težavah, kar se je močno poznalo na potrošnji – v mesecu marcu so tako spili kar 12 hektolitrov Donata manj, kot mesec poprej, drastične padce prodaje pa so zaznali tudi slatinski gostinci in trgovci. Slednje je imelo neizogibne posledice za občinski proračun in finančna injekcija v višini 60 milijonov evrov s strani evropske regionalne trojke je neizogibna.
Slatinčani bodo v zameno za evropsko pomoč prisiljeni privatizirati vrelce slatinske kisle vode. Evropska unija bo tako iz Rogaške Slatine napeljala cevovod, po katerem bodo izbrane mednarodne korporacije mineralno vodo črpale na rusko in arabsko tržišče.
Za komentar smo vprašali tudi župana mag. Branka Kidriča: “Ne glede na finančno situacijo obljubljam, da se bo gradnja cest, pločnikov in krožišč v občini pospešeno nadaljevala.”
V težavah tudi Šmarje, druge občine na KiO zaenkrat varne
Včeraj smo na spletnih straneh Reutersa, Telegrapha in BBC-ja lahko prebrali tudi ugibanja mednarodnih analitikov, ali ni naslednja v vrsti za evropsko pomoč tudi Občina Šmarje pri Jelšah. Za vrečo brez dna se je izkazala šmarska Kalvarija, ki je v obnovi že 30 let, dodatno izgubo pa prinaša lokalni projekt “turizem v zidanicah”, ki je financiran z evropskim denarjem. Že drugo leto zapored namreč beležijo presežek porabe lokalnega prebivalstva nad prihodki, zagotovljenimi s popitimi količinami vina s strani turistov, ki obiščejo šmarske zidanice. Pri tem naj bi zazijala 10 milijonska luknja, ki naravnost kliče na pomoč Evropsko trojko.
Občina finančnica Zlatka Pilko nam je zatrdila, da je strah po prihodu evropske trojke odveč, saj bodo lokalno porabo vina v projektu “turizem v zidanicah” omejili z najvišjo dovoljeno količino 1 liter dnevno po osebi s stalnim prebivališčem na območju občine, kar bosta nadzorovala občinski inšpektorat in civilna zaščita.
S tovrstnimi finančnimi težavami pa se ne srečujejo v občinah Podčetrtek, Kozje, Dobje, Rogatec in Bistrica ob Sotli. V Podčetrtku že nekaj let živijo od prihodka uporabe večnamenske športne dvorane, kjer potekajo številni glasbeni festivali, na čelu s festivalom Polka in Majolka, ki bo na sporedu 12. aprila. V ostalih občinah pa se s finančno situacijo pretirano ne obremenjujejo, saj regulative EU teh krajev še niso dosegle.
P. A.
