Luka Dončić zabija štirideset točk z večjo lahkoto, kot večina od nas speče palačinke. To je njegovo povprečje doseženih točk na tekmo v letošnji sezoni. Šestkrat je presegel štirideset, dvakrat petdeset, ob tem pa imajo Lakersi zmagovalni pohod. V rednem delu kariere ima zdaj 258 tekem s 30 ali več točkami (in še 30 v končnici), 68 s 40 ali več, enajst s 50 ali več, na 3 tekmah je presegel 60 točk in na eni dosegel svoj zdajšnji osebni rekord 73 točk. Mnogim to ne uspe niti v video igrici.
Številke so tako visoke, da moramo odpreti zgodovinske bukve NBA lige. Višje povprečje v karieri imata samo Michael Jordan (30,1) in Wilt Chamberlain (30,1). Dončić je pri 29,4. Seveda Luka še ne zaključuje svoje kariere, je pa trenutno v VIP loži. Oba omenjena sta mnogokratna MVP-ja lige. Jordan petkrat in Chamberlain štirikrat. Dončić še te krone ni nadel.
In tu je prva zanimivost: najvišja povprečja v sezoni redko prinesejo naziv MVP. Chamberlain je leta 1962 dosegal 50,4 točke na tekmo, nagrado pa je dobil Bill Russell. Od devetih najvišjih povprečij v sezoni zgodovine lige NBA, je bil najboljši strelec lige izbran za MVP-ja samo enkrat – Wilt Chamberlain v sezoni 1959/60, ko je ob 37 točkah dosegal še 27 skokov povprečno. Drugi časi.
Zdi se, da smo včasih že anemični na vse Donketove presežke. Njegova letvica standardov je postavljeni zelo visoko in to z razlogom, ker jo sicer z lahkoto preskoči. Aprila je Dončić utrpel natrganje stegenske mišice druge stopnje in izpustil zadnjih petnajst tekem ter končnico. Poleti ni igral za reprezentanco. Glavni razlog so bile družinske zadeve. Ampak njegovo telo je tako dobilo poletje za celjenje in rehabilitacijo. V prejšnji kolumni sem pisal o številnih poškodbah zvezdnikov v prvih dveh tednih sezone. Luka deluje neuničljivo kot Nokia 3310.
Ko je LeBron James sporočil, da odhaja, so Lakersi pričeli sestavljati ekipo okoli Dončića. Obdržali so Austina Reavesa, za centra Walkerja Kesslerja pa dali dva nezaščitena izbora prvega kroga. Po poročanju je klub ravnal po Lukinih željah. Prvič, odkar je februarja 2025 prišel v Los Angeles, ne slišimo vprašanja, čigava je ekipa. Zdaj vidimo kaj pomeni imeti ekipo sestavljeno po svojih preferencah in potrebah. To je podobno kot nakupovanje obleke za maturantski ples. Kupljena ne bo nikoli tako ulita, kot tista od šivilje.
Najslajši bonbonček so trojke. Zadel jih je 52 iz 124 metov, 41,9 odstotka. V tem ritmu bo do konca sezone zadel 474 metov za tri in podrl rekord Stepha Curryja. V karieri je imel 67 tekem s šestimi ali več zadetimi trojkami. Njegovo povprečje na tekmah z nadpovprečnim ostrostrelskim občutkom je 40,3 točke. Tako ekipa Dallasa kot tudi Lakersi pa so zmagali v 73 odstotkih teh tekem. Ob največ dveh trojkah je ta delež samo 50-odstoten. Ko Dončić zadeva od daleč, obramba ne ve več, kaj naj stori.
Zdržati s takšnim povprečjem celo sezono ni mačji kašelj. Niti pasji lajež. Najlažji ugovor je preobremenitev in da bo telo izstavilo račun. Pregled stanja v ligi podpira ta argument. Veliko zvezdnikov je že s poškodbami, pa ne nosijo takšnega bremena kot je braniti najpopularnejšo NBA franšizo na svetu. Ni čudno, da je tekmo proti Detroitu izpustil zaradi bolečin v spodnjem delu hrbta.
Analitični podatki pri Dončiću, kar se tiče obremenitev, so sicer precej pozitivni. Letos igra 36 minut na tekmo, kar je toliko kot lani. Štirideset točk ni zaradi višje minutaže. Razlog je višja kvaliteta metov. Ekipa, ki je zgrajena okrog njega. Ki se bori za njega. In on, ki je predan tej ekipi.
Zaenkrat moji napovedi za Lukino MVP sezono kaže dokaj dobro. Vprašanje je le, če bo zdržal ta nor ritem in kako se bodo ekipe uspele prilagoditi njegovi dominantnosti. Kakšne bodo prilagoditve v obrambi. Podvajanje zagotovo. Potrojanje? To še ne obstaja, ampak nikoli ne reci nikoli…
