S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
»Dober dan gospa. A imate kaj za >ometit<.«
»Imam. Ampak prvo boš en vic povedu, pol boš pa ometu.«
In tako je Lojze Oblak iz Šentjurja osrečeval kot dimnikar predvsem gospodinje skoraj trideset let. Imel je dolg jezik in še ga ima, zato je bilo veselje, ko je prišel kakšno »pečko« omest, še toliko večje. Ker je danes v »penzionu«, ne more iz svoje kože in stranka šaljivcev se mu je zdela kar dobra priložnost, da obudi stare vice.
»Penzionistu se vse pripeti. Zadnjič sem tako šel na operacijo in še prej mi je zdravnik ponudil škatlo, v katero naj bi shranil prstan, uro in zlato verižico.
»Veste, na patologiji imamo novega uslužbenca, pa ne vemo kako je kaj pošten in rajši sami prej shranimo stvari na var no . . . « me je potolažil.
»A ve kdo kak vic?« je potem zanimalo kolege v sobi, ko je operacija uspela.
»Jaz jih vem toliko, da boš šel prej domov, predno vam vse povem,« sem rekel in ni bilo dolgo, ko me je eden iz sobe prosil naj bom malo tiho, da mu ne bodo od smeha vsi šivi popokali…« pripoveduje Lojze Oblak, ki mu seveda misli rade uidejo na stare čase.
»Pa je res, da dimnikar prinaša tudi srečo?«
»Ne vem natanko zakaj, menda pa to drži. Prijatelj mi je pripovedoval o znancu, ki se je polnih pet let kregal z ženo in se bi rad ločil. Enkrat je menda našel prstne odtise dimnikarja na ženi in ločitev je bila tu. Če gledamo ta dogodek, dimnikarji torej prinašajo srečo…«
Lojzeta bomo lahko spoznali na kongresu Stranke šaljivcev v Matkah, kjer bo iz svojega dimnikarskega rokava privlekel še ne kaj skrivnosti svojega poklica.
Ena Iz Lojzevega rokava
Inkasant je prišel k Mici za elektriko pbirat. »Vieste, ni >gnarja<. Gospod inkasant, a se ne bi midva kako drugače zmenila?«
Mica je še kar dobro izgledala, zato je bi »gost« pripravljen za kompenzacijo. Vendar pa ga je takoj minilo, ko se je Mica slekla.
»Kruci fiks, a se pri vaši hiši nič ne umivate?« je nejevoljno vprašal inkasant. »O, veste, da se, vendar je malo prej >kasiral< pri nas dimnikar.«
Edi Masnec, Novi tednik, 8. 6. 1995
