Alpos, ki je v prisilni poravnavi, še naprej posluje z veliki izgubami. Zadnji poslovni rezultati kažejo, da je družba med 1. aprilom in 31. avgustom ustvarila skoraj 4,5 milijona evrov izgube. To ob dejstvu, da je Alpos imel v istem obdobju 2,2 milijona evrov prodajnih prihodkov, ni vzpodbuden podatek za prisilno poravnavo, ki naj bi trajala kar 6 mesecev.
Je Alpos sodeloval pri menedžerskem odkupu Merkurja?
Pred tedni se je začel postopek prisilne poravnave Alposa, ki se je znašel v milijonskih dolgovih. Alpos d.d. je imel konec avgusta že za več kot 48 milijonov negativnega kapitala in za skoraj 136 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. Postopek prisilne poravnave na celjskem sodišču vodi Andrej Marinc, znan predvsem kot stečajni upravitelj Elana. Okrožno sodišče je iz upniškega odbora izločilo Alposovo hčerinsko podjetja iz Celovca in vanj imenovalo NLB, s čemer imajo banke zdaj največji vpliv na morebiten (ne)uspeh prisilne poravnave.
Pridelana izguba v petih mesecih letošnjega leta (4,5 milijona evrov) se precej razlikuje od predračunskih izkazov, ki jih je Alpos v načrtu finančnega prestrukturiranja predložil sodišču. Aktualne razmere je za časnik Dnevnik komentiral tudi prisilni upravitelj Marinc: “Rezultat poslovanja v zadnjih mesecih ni med najpomembnejšimi dejavniki pri sanaciji Alposa. Res pa je, da se stvari ne razvijajo tako, kot je bilo predvideno v programu. O oceni možnosti za preživetje je še prezgodaj govoriti. Manjka namreč kar nekaj pomembnih predpostavk, ki se nanašajo na delovanje bank v tem primer.”
Je rešitev v holdingu?
Velikansko izgubo naj bi še naprej prinašale predvsem družbe iz metalurškega programa, kjer so močno zmanjšali proizvodnjo, saj nimajo denarja za surovine. Večji del Alposa (šest hčerinskih družb) naj bi sicer posloval pozitivno, kar pa seveda pri skupnih poslovnih rezultatih ne igra večje vloge. Razlog za izgube naj bile tudi t.i. slabitve finančnih naložb v odvisna podjetja, slabitev terjatev, premičnin in zalog. Slabitve je zahteval revizor.
Ena izmed možnosti, ki se jo omenja kot potencialno rešitev, je preoblikovanje podjetja v holding, ki bi nekaterim svojim hčerinskim in povezanim podjetjem prodal opremo in nepremičnine, drugim pa bi jih dajal v najem. Zaračunal bi jim tudi uporabo blagovne znamke. Družba bi tako v prihodnje lahko delovala z zgolj dvema zaposlenima.
Alpos upnik Merkurjevega Merfina
Konec poletja je v javnost prišla informacija, da je Alpos navkljub težkim razmeram, v preteklosti posodil 10 milijonov evrov podjetju Merfin, ki je v lasti nekdanjih menedžerjev Merkurja. Šlo naj bi za pomoč Binetu Kordežu pri sofinanciranju menedžerskega odkupa Merkurja, ki je, zanimivo, tudi eden izmed upnikov Alposa. Glede na kompleksne razmere v Merkurju se bo Alposu ta denar, ki bi v težkem položaju prišel še kako prav, verjetno težko povrnil, četudi naj bi se upniki Merfina (med njimi torej tudi Alpos) dogovorili za zaplembo delnic Merkurja, ki pa ob insolventnosti nekdanjega gorenjskega giganta seveda niso »vroče« blago.
Dodajmo še to, da je konec avgusta potekala tudi skupščina Alposa, na kateri uprava na čelu z Mirjanom Bevcem ni dobila razrešnice, dobili pa so jo nadzorniki, ki so tudi sprejeli letno poročilo za leto 2009. Zaposleni v največjem šentjurskem podjetju zaenkrat plače še dobivajo redno.
L.H. / Šentjurske novice, 28. 9. 2010
