Po številnih zapletih se je celjsko sodišče 23. marca vendarle odločilo za umik ugovora proti vodenju prisilne poravnave Alposa, kar pomeni, da se je šentjurska družba vsaj pogojno izognila stečaju. Del dogovora z bankami upnicami je predvidel tudi odstop dolgoletne uprave, na čelo Alposa je zdaj stopil Ljubo Osovnikar. Ali lahko uspešna prisilna poravnava res prinese tudi dolgoročno rešitev za Alpos?
Prisilni upravitelj Alposa Andrej Marinc je na celjskem okrožnem sodišču umaknil ugovor proti vodenju prisilne poravnave družbe, vendar pod pogojem, da bo sklep sodišča o soglasju k pogodbi o ravnanju upnikov v postopku prisilne poravnave postal pravnomočen. To pomeni, da se je Alpos izognil grozečemu stečaju in da se začenja aktivno reševanje družbe.
V skladu z dogovorom med bankami je odstopila tudi dolgoletna uprava (Mirjan Bevc, Rado Marot in Stane Flander), novi predsednik uprave in generalni direktor je postal Ljubomir Osovnikar (februarja je v Alpos prišel kot prokurist), ki je že podal predlog za začasno imenovanje novega nadzornega sveta. Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka, ki so med decembrsko dokapitalizacijo vplačale vsaka po 160.200 evrov, njihov skupni lastniški delež v Alposu pa je 80 odstotkov, naj bi želele v nadzornem svetu Vasilija Prešerna, Andreja Šporina, Davorina Mrevljeta in Andrejo Bizjak Bosilj. Začasni nadzorni svet naj bi svojo funkcijo sicer opravljal do prve skupščine delničarjev.
Kako po prisilni poravnavi?
Reševanje Alposa so zdaj tudi formalno prevzele banke in Slovenska industrija jekla (SIJ). Prisilni upravitelj Andrej Marinc je napovedal, da naj bi o prisilni poravnavi glasovali predvidoma sredi aprila, v njen uspeh pa skorajda ne gre dvomiti. Banke so namreč podpisale dogovor o ravnanju v prisilni poravnani in dale zavezujoče izjave glede reprograma kreditov. Nekaj zapletov je sicer bilo s Hypo banko, ki je vztrajala pri stečaju Alposovega hčerinskega podjetja v srbskem Aleksincu, a so tik pred zdajci predlog za stečaj umaknili.
Seveda se poraja vprašanje, kako se bo novo vodstvo lotilo reševanja podjetja, kako bo ukrepalo proti stari upravi, predvsem pa je pomembno, kaj bo reorganizacija prinesla za več kot 700 zaposlenih. Zdi se, da bi ekipi Ljubomirja Osovnikarja moral uspeti pravi mali čudež, če bi želeli poslovanje Alposa zasukati v pozitivno smer. Alpos je po zadnjih podatkih samo februarja pridelal dodatnih 343 tisoč € čiste izgube, negativni kapital družbe znaša kar 44 milijonov €. Alpos upnikom dolguje 203 milijone €, navadnih terjatev je za dobrih 160 milijonov.
Zdi se, da je v tej »igri milijonov« zmaga skorajda utopična, vseeno pa se vsaj za zdaj najhujši scenarij, torej stečaj, ne bo zgodil. Je pa dejstvo, da je usoda podjetja in šentjurskih zaposlenih v rokah bank, ki seveda gledajo izključno na lastni interes in jim bo za malega delavca kaj malo mar. Za lokal patriotizem in pomen podjetja za občino in regijo bančnim »špekulantov« seveda ne bo kaj prida mar, zanimale jih bodo samo številke. Mnogi poznavalci celo menijo, da so se banke za podaljšanje Alposove zgodbe odločile izključno zaradi lastnih bilanc, ki bi jim jih stečaj šentjurskega giganta zaradi slabo zavarovanih terjatev še poslabšal. Nenazadnje so tudi v sporazumu zapisali, da poslovni izid, bilanca stanja in finančnega izida v prihodnje ne smejo odstopati za več kot pet odstotkov od tega, kar predvideva načrt finančne reorganizacije.
Z vprašanji, kako se bo novo vodstvo lotilo poslovanja in predvsem ali reorganizacija prinaša tudi odpuščanja, se bomo za naslednjo številko ŠN obrnili na novega direktorja.
L.H. / Šentjurske novice, 30. 3. 2011
