S temi besedami je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Regina Žekar je doma iz Hrastja, na delo pa prihaja v nov obrat Aera v Loki pri Žusmu. Pet let je že delavka v Aeru in dobro se počuti v tej delovni sredini. Je tudi članica centralnega delavskega sveta Aera in vodja samoupravne skupine v obratu v Loki. Takole je opisala delovni in samoupravni utrip v obratu Aero: »Prej je bil naš obrat v Dobrini, kjer so bili delovni pogoji zelo slabi. Zdaj se nad njimi ne moremo pritoževati in za vseh 34 delavcev, kolikor nas je tu, lahko rečem, da smo z delom v novi hali zadovoljni. In kaj delamo? Navijamo računske električne trakove, izdelujemo vložke za nalivna peresa, vlagamo barvice v kovinske kasete in to je potem končni proizvod, čez čas bomo izdelovali še anilinske barve za tla in tkanino in oblikovali plastične izdelke. Naše delo je vezano na normo in s pridnim in vestnim delom je ni težko doseči.
Nov obrat v Loki pomeni veliko pridobitev v tem kraju. Na delo prihajamo iz različnih koncev. Tako iz Dobrine in Hrastja, nekateri iz Tinskega in iz drugih koncev v okolici Loke. Kar nas delavce najbolj tare, so prevozi na delovno mesto. Pri Aeru so nam obljubili, da bodo rešili tudi ta problem in upamo, da bo temu res tako. Prav tako si želimo, da bi imeli med delovnim časom urejeno družbeno prehrano. Tudi to so nam obljubili, če prav bo to malce teže, ker Loka nima nobenega gostišča, kjer bi lahko pripravljali dnevne obroke za malico. Šolska kuhinja v kraju pa tudi ne zmore opravljati še te ga dodatnega dela, ker je premajhna.
In če še nekaj. Veseli bi bili, bi različna gradiva iz matičnega podjetja dobivali bolj pravočasno, da bi o njem lahko razpravljale samoupravne delavske skupi ne, za katere pa moram tudi reči, da bodo morale svoje delo oživiti in se bolj zanima ti za naše skupne naloge in probleme.«
Mateja Podjed, Novi tednik, 2. 10. 1980
