V dneh pred prvim majem so povsod po Občini Kozje kot gobe po dežju – kot lahko rekli v šali, čeprav je bila resnica celo nekoliko bolj »snežena« – poganjali pisani mlaji. Z namenom posebne obeležbe tradicionalnega opravila postavitve prvomajskega drevesa, ki naj bi združilo vse krajane in v letu, ko kraj Kozje slavi 1000-let omembe v pisnih virih, nosi še posebno težo, so Kozjani dogodek poimenovali »Tisočletni zmaj postavlja mlaj«, k njegovi izpeljavi pa je družno pristopilo kar pet domačih društev.
Postavitev mlaja je dogodek, ki naj bi združil celoten kraj in pod nalogo izbire, okrasitve in postavitve praznične prvomajske smreke povezal vse krajane, zato so k temu prijetnemu opravilu v Kozjem letos z družnimi močmi pristopili člani petih kozjanskih društev. Člani Turističnega društva Kozje so v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Kozje, Športnim društvom Kozje, Klubom mladih Kozje in Folklorno skupino Kozje s pripravami na dogodek začeli že pred časom.
Pridna ekipa, sestavljena iz članov vseh društev, je tako poskrbela za izbiro primernega drevesa in dan pred postavitvijo mlaja izpeljala akcijo spravitve drevesa iz gozda in prevoz v Kozje. Za podiranje drevesa je poskrbel sekač Andrej Podlesnik, gasilci pa so priskrbeli za spremstvo ob prevozu. Za dobrodošlo okrepčilo premražene delovne ekipe je poskrbela domača Krajevna skupnost Kozje s hrano in pijačo.
Na sam dan postavitve mlaja so sposobne domačinke, ob pomoči domače mojstrice Marije Zajc, spletle venec in vrh mlaja okrasile s pisanimi trakovi, moški pa so poskrbeli za obdelavo drevesa in pritrditev zastave. Kljub temu da so si domačini, kot leta doslej, tudi letos zadali nalogo, da mlaj postavijo na stari »horuk« način, torej ročno, to letos žal ni bilo mogoče, saj je bil mlaj s svojo težo in višino prevelik zalogaj za ročno dvigovanje. Tako je domačinom na pomoč priskočil Toni Ivačič, ki je poskrbel za strojno postavitev mlaja.
Sledilo je prijetno druženje ob hrani in pijači, zapela pa je tudi harmonika in zbrani so se celo zavrteli v plesnih ritmih.
Vir in foto: Mojca Valenčak
