V nedeljo je bila v Vrbnem pri Šentjurju pomembna slovesnost. Pred Boršičevo hišo, v kateri je bil pred enaindvajsetimi leti ustanovni sestanek prve partijske celice v Šentjurju in kjer se je 1941. leta sestala prva Celjska četa, so odkrili spominsko ploščo.
Najprej je Jožica Dimec orisala tedanje dogodke in delo prvih šentjurskih komunistov in skojevcev. Septembra 1938. leta so se na Boršičevem kozolcu sestali Milan, Stane in Anica Boršič, Jože Pilih, Nace Kozjan in Leon Dobrotinšek. Razen rednih političnih nalog, strnjevanja simpatizerjev Partije okrog nove celice, so se vneto posvetili izpopolnjevanju.
Marksistično literaturo so dobivali celo iz Nemčije, v prostorih Boršičeve hiše pa so imeli tudi primitivno tiskarno za razmnoževanje literature. Istočasno se je okrog prvega šentjurskega partijskega aktiva zbrala skupina skojevcev – bratje Žagarjevi, bratje Kropivškovi, Voga, Liška in drugi.
Leta 1941 je bila šentjurska partijska organizacija pripravljena na dogodke in tudi naloge, ki so jo ob okupaciji čakale. Kot eden so se odločili, da se uprejo okupatorju. Jože Borštnar je dobil nalogo, da zbere orožje, še istega leta pa je iz te hiše odkorakala prva oborožena enota v celjskem okraju I. celjska četa pod vodstvom Petra Stanteta.
Nato je govoril o gospodarskih problemih šentjurske občine sekrear občinskega komiteja ZKS Srečko Pratnemer. Dejal je, da sta v šentjurski občini trenutno najbolj aktualni dve nalogi. Razvoj in izpopolnjevanje komunalnega sistema in maksimalni napori za uresničitev nalog v zvezi s kmetijskim načrtom za naslednje leto. Blaginja prebivalstva namreč ni odvisna od količine denarja, ki je v obtoku, temveč od blaga, ki ga imamo. Industrija v celoti izpoljnjuje svoje naloge, trgovine z industrijskim blagom so zelo dobro založene. Od kmetovalcev-zadružnikov pa je odvisno, če bodo enako založene tudi trgovine z živili.
To je osnovna naloga. Pot do nje pa so višji donosi in medsebojno sodelovanje med zadrugo in zadružniki. Nato je tovariš Marjan Žagar, član prve skojevske skupine odkril spominsko ploščo na Boršičevi domačiji.
Isti dan je v Šentjurju proslavila krajevna šola 50. obletnico obstoja. Pionirji so ob tej priložnosti pripravili prisrčen kulturni spored.
Celjski tednik, 2. 10. 1959
