24. september, ki datumsko sovpada z dnevom smrti blaženega Antona Martina Slomška, je praznik Občine Šentjur. Letos so slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj priredili v novoodprtem Ipavčevem kulturnem centru.
Po Janezu Šmidu, ki se je odlikoval z delom na zdravstvenem in zbirateljskem področju ima šentjurska občina poslej še enega častnega občana. Za prispevek k vzpostavitvi Muzeja Južne železnice in dolgoletno vodenje muzeja je prestižni naziv prejel Mihael Bučar.
V nadaljevanju smo poleg obrazložitev priznanj pripravili nekaj videoutrinkov z nastopov in nagovorov, kjer je poleg župana, mag. Marka Diacija, ki je potegnil črto pod minulo leto, zbrane nagovoril tudi Dragi Erić, predsednik skupščine s šentjursko pobratene srbske Občine Požega.
Prejemniki in obrazložitve priznanj
Priznanja učencem
Nina Kovačić na predlog OŠ Franja Malgaja Šentjur … Kot so zapisali, je bil izbor naj učenke letos kot na dlani. Nino poznajo kot zvedavo, kritično, pošteno in samozavestno dekle, ki ji osvajanje novih znanj predstavlja izziv. Državna prvakinja v logiki ima tako poleg številnih priznanj na seznamu tudi diamantnega kenguruja za matematiko. Odlična plesalka, odbojkarica in glasbenica pa je svoj pozitivni pečat pustila tudi med sošolci in kolektivom.
Žan Kramaršek … OŠ Dramlje je priznanje namenila nekdanjemu učencu, ki si je pot do vrhunskih dosežkov na šolskem in športnem področju tlakoval s kombinacijo nadarjenosti in trdega dela. O tem pričajo številna priznanja iz tekmovanj, med katerimi ima zlati lesk naziv državnega prvaka v Veseli šoli. Mladi atlet je med najboljšimi tekači v državi, umetniška plat se odraža skozi kitarske nastope. Kot so povzeli predlagatelji, je bil Žan svetla lučka svojega razreda.
Klara Jug, OŠ Blaža Kocena Ponikva: … odličnjakinja je nizala uspehe in priznanja na šolskih tekmovanjih iz naravoslovja in družboslovja ter širila obzorja v okviru interesnih dejavnosti. Srebrno in zlato Cankarjevo priznanje, srebro na državnem prvenstvu v logiki med drugim pričajo o vloženem trudu. Ljubezen do umetnosti se je odražala skozi petje v šolskem zboru, igranje klavirja in ples. Pri Klari pa so sošolci in učitelji cenili tudi odgovornost, zanesljivost in čut za sočloveka.
Aleksandra Keše, OŠ Hruševec Šentjur: dekle, ki je devet let tlakovalo svojo pot izobraževanja s priznanji iz številnih tekmovanj. Bronastimi, srebrnimi, najbolj ponosna pa je na zlato iz astronomije in geografije. Domača so ji vsa področja, od slovenščine in zgodovine do matematike in fizike. Čas si rada vzame tudi za petje, igranje flavte, prijatelje in zabavo. Aleksandra zase pravi, da je perfekcionistka, v šolskem okolju pa so pri njej občudovali predvsem vztrajnost.
Jaka Mésarec, OŠ Slivnica pri Celju: vsestransko nadarjeni učenec, katerega ime je zapisano v Zlati knjigi OŠ Slivnica pri Celju. Pridni bralec je nanizal zlato slovensko in nemško bralno značko, pa še srebrno angleško. Bron krasi njegovo znanje logike, astronomije, matematike in fizike. Jan je vsestranski tudi, kar se tiče športnih disciplin, vrh tega je še navdušen planinec in ljubitelj narave. Pomoč, sodelovanje in spodbujanje sošolcev k uspehu pa so ga krasili v razredni skupnosti.
Laura Kovač, OŠ Planina pri Sevnici: marljiva, vestna, delovna učenka je pridno zbirala priznanja na naravoslovnem in jezikoslovnem področju, med zlatimi se sveti Cankarjevo, med srebrnimi Vegovo priznanje. Zlata bralka slovenske, nemške in angleške bralne značke je rada raziskovala zgodovino in je tudi avtorica igrice Le kdo še verjame v pravljice, s katero so se gledališčniki uvrstili na regijsko srečanje. In še je našla čas za delo v šolski skupnosti, šolskem parlamentu, ter pomagala mlajši učenki, za kar je prejela tudi priznanje Naj prostovoljka Občine Šentjur.
Priznanje v tem sklopu pa se podeljuje tudi na predlog Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur in sicer za izjemne uspehe na mednarodnih in državnih glasbenih tekmovanjih ter za njen prispevek h glasbeni tradiciji občine. Prejme ga Eva Vrečko.
Priznanji Občine Šentjur
Ljudska univerza Šentjur je svoje osnovno poslanstvo nadgradila s preventivnimi, humanitarnimi in socialnimi področji sodelovanja v občini in širše. V številne izobraževalne programi ter aktivnosti, ki jih izvaja vključuje vse več občanov in različne ciljne skupine ter generacije občanov. Za svoje delovanje je uspešno pridobila tudi evropska in državna sredstva, ki jih vlaga v promocijo in širjenje dejavnosti, pa tudi v organizacijo različnih dogodkov. Deluje v interesu in za dobrobit občanov Občine Šentjur ter jih motivira k aktivnemu načinu življenja in preživljanja prostega časa, pa tudi za pridobivanje novih znanj. Med odmevnejšimi dosežki gre omeniti uspešno nominacijo Jasmine Levičar, prejemnice priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih za leto 2013. Ljudska univerza Šentjur s tem prispeva k promociji Občine Šentjur predvsem pa tvorno sooblikuje družbeno življenje v njej.
Opisa glasbene scene v Šentjurju ne more biti brez Francija Šusterja. Od mladih nog je pevec Pihalnega orkestra Šentjur, vsega skupaj že skoraj petdeset let. Njegova tuba je v orkestru nepogrešljiva, prav tako njegova dobra volja, predvsem pa je vzor mladim rodovom, ki šele stopajo na glasbeno pot. Pred dobrimi tridesetimi leti se je pridružil moškemu zboru skladateljev Ipavcev in mu ostal zvest vse do danes, še prej je pel v Merxovem vokalnem sestavu. Pred dvajsetimi je postal še član domačega mešanega pevskemu zboru sv. Jakob. Večina pa ga pozna kot nepogrešljivega klarinetista, člana zasedbe Šentjurski muzikanti. Je tudi ustanovitelj te skupine, ki razveseljuje Šentjurčane in širšo publiko, tudi izseljensko, že dvajset let, leta 2006 pa so Šentjurski muzikanti postali tudi častni godci Slovenije. Velik je tudi njegov doprinos k ohranjanju stare ljudske glasbe. Kot ljudski godec namreč že 55 let razveseljuje mladoporočence in svate, v tem času pa se je nabralo več kot 1000 ohceti. Vsestranski glasbenik in pevec Franci Šuster je domači kulturni sceni dal neizbrisen pečat. Tudi v današnjih sivih časih ohranja neomajno dobro voljo do druženja, glasbe in življenja samega, ter jih prenaša tudi na druge.
Ipavčeva plaketa
Martin Cmok s svojo dejavnostjo in aktivnostmi na prostovoljni in poklicni ravni predstavlja človeka, ki je svojemu delu popolnoma predan ter zmeraj išče nove izzive in rešitve. Najbolj prepoznaven je Martin Cmok v domači občini kot poveljnik Gasilske zveze Šentjur in kot član štaba civilne zaščite Občine Šentjur, ki je vedno med prvimi na krajih nesreče. V primerih naravnih in drugih nesreč ga kolegi cenijo kot dobrega organizatorja in požrtvovalnega tovariša. Lani je bil izbran za naj prostovoljca Slovenije v svoji kategoriji.
S pridobitvijo prestižnega naziva je Martin Cmok pomembno pripomogel k promociji Občine Šentjur in njenih prostovoljcev. Da njegovo prostovoljno udejstvovanje cenita lokalna skupnost in domača občina pričata tudi podeljen naziv Naj prostovoljec Občine Šentjur 2012. Njegov angažma na številnih področjih družbenega življenja je močno prepoznaven tudi v Vinogradniškem društvu Sveti Urban Gorica pri Slivnici, katerega pobudnik ter eden od ustanovnih članov je ravno nagrajenec. Društvo letos obeležuje 10-letnico delovanja. Bil je tudi predsednik Čebelarskega društva Slivnica pri Celju. Mladim se posveča predvsem kot mentor v čebelarskem krožku na Osnovni šoli Slivnica pri Celju. Vse našteto Martina Cmoka predstavlja kot osebnost, ki ima velike zasluge za prepoznavnost vseh organizacij, katerim se nesebično predaja. Sodi med najbolj, aktivne in vsestransko angažirane občane v Občini Šentjur ter daje s svojim pristopom do dela in soljudi ter svojo osebnostjo pomemben zgled.
Častni občan Občine Šentjur
Mihael Bučar se je železnici zapisal že kot šolar, izobraževalna in poklicna pot ga je vodila najprej na železniško prometno šolo v Maribor in Ljubljano, nato v Laško in še druge kraje, kjer je opravljal službo vlakovnega odpravnika. Po dodatnem izobraževanju je opravljal delo strokovnega učitelja za železniški promet v Železniškem šolskem centru. Kar 24 let, do upokojitve, je bil šef postaje Šentjur ter bil cenjen po strokovnem delu in po karizmatičnem vodenju osebja, prav tako je skrbel za urejenost postaje, kar so opazili tudi na Turistični zvezi Slovenije. Je tudi prejemnik posebnega priznanja Slovenskih železnic in doživljenjske vozovnice za vožnjo z vlaki, ki je bila zanj prvič izdana. Pobudnik ureditve posebnega pomnika štajerskim železnicam je naletel na posluh v lokalni skupnosti in v Muzeju novejše zgodovine Celje. Zrasel je sedaj že znameniti Muzej Južne Železnice. Ta je ponos za ves Šentjur, in celotno Slovenijo, kar dokazujejo najvišja priznanja s strani stroke in lokalne skupnosti. Mihael Bučar je s muzejem še vedno povezan deset ur na dan ter izpopolnjuje impresivno zbirko, hkrati tudi strokovno svetuje pri urejanju podobnih zbirk v drugih občinah. Vse to opravlja z veliko prizadevnostjo, čutom odgovornosti in veseljem, kar začutijo vsi njegovi obiskovalci, med katerimi so tudi mnogi ugledni gostje. Marsikdo v njem obuja spomine na stare čase, mlade generacije pa se čudijo tehnični in kulturni dediščini. Vse svoje delo in trud ter celotno zbirko s skoraj 4.000 eksponati je z darilno pogodbo podaril Občini Šentjur. V spominski knjigi muzeja so se nabrali številni ganljivi zapisi, sam pa je zapisal takole: V našem lepem Šentjurju imamo bogato zgodovino, prav tako zaslužne ljudi, ki so kraj še posebej zaznamovali, tudi izven takratnih meja. Na nas je, da to pokažemo in povemo tistim, ki so nas prišli obiskat. Vse to pa ni vedno enostavno. Je pa enostavna formula za to poslanstvo – žívi s krajem in ga imej rad. To poslanstvo sam uresničuje že dolga leta, zato si Mihael Bučar zasluži naziv častnega občana Občine Šentjur.
v: tG
