Svoj jubilej in hkrati tudi mednarodni dan starejših so v začetku oktobra v DS počastili pod šotorom z že tradicionalno glasbeno prireditvijo Cvetje v jeseni. Jani Kukovič, organizator vseh dosedanjih prireditev, je tudi letos za oskrbovance in njihove družinske člane pripeljal poleg domačih skupin (ansambel Harmonija, MePZ Sonce, Pit mi dej, šentjurska folklora) še dva eminentna gosta Alfija Nipiča in Gojimirja Lešnjaka Gojca.
Dve in pol uri trajajoča prireditev je bila že za zunanje obiskovalce kar utrujajoča, da o nekaterih oskrbovancih niti ne govorim. Zvezda večera je bil Gojc, ki se je znal najbolje približati poslušalcem, Nipič je bil preveč šablonski, Harmonija (+ Davor Pušnik) se je odlikovala z dobro pevko, MePZ Sonce je imel pretežak program za sicer razmeroma hvaležno in nezahtevno poslušalstvo, nastop »čudne« skupine Pit mi dej ter Jožeta in njegove vnukinje pa sta bila že nekoliko izpod standarda. Običajni zaključek domskih športnih iger z razglasitvijo zmagovalcev je imel bolj motivacijsko kot zabavno funkcijo. Govorni del programa vključno z vodenjem večno zelenega Vrabla, razen Gojčevega, ki je bil res dober, je bil kar nekoliko odvečen. Sploh pa »stokanje« direktorja Gorečana, da ne ve, kako bodo zvozili z nižjimi prihodki ob za 8 – 10% višjimi plačami uslužbencev!? Če še dodamo plesne vložke, v katerih je zlasti blestel direktor Doma Gorečan, in so dali prireditvi tudi nekaj veseličnega značaja, je to bilo vse.
Cvetje v jeseni je za domske razmere zelo soliden projekt, ni pa kulturni dogodek občinskih razsežnosti. Kljub vsem štirim podžupanom v prvi vrsti.
G. Gorečan, v svojem nagovoru ste napovedali finančne težave Doma starejših (DS). Lahko poveste kaj več o tem?
Ne le v našem domu, ampak v domovih nasploh. Problem bom ilustriral kar s konkretnimi številkami. Prihodki DS so od leta 2000 do lani porasli od 1,3 na 2,2 milijona €, to je z indeksom 172, cena oskrbnega dne pa od 10,6 € na 16,5 €, to je z indeksom 155. Ker je v tem času porasla tudi povprečna plača od 632 € na 1115 € bruto, zaradi narave dela – v Domu imamo že kar preko 66 % nepokretnih stanovalcev – pa se je tudi število zaposlenih povečalo za 16 delavcev, je jasno, da se finančne škarje zapirajo in da lahko pričakujemo velike težave.
Toda, ali niso eden od vzrokov težav tudi visoke plače zaposlenih?
Poglavitni razlog je nedokončana plačna reforma, v katero zdravstvena zavarovalnica kot velik financer v zdravstvu ni bila pravočasno vključena. Sicer je lani najprej cene ustrezno dvignila, nato pa v maju letos ugotovila, da ne bo zmogla, in jih znižala na nivo pred plačno reformo; mi pa plač seveda nismo znižali na stanje pred 1.7.2008. Pri plačah oskrbnega osebja tega problema ni, ker se financirajo iz oskrbnine, ki jo plačujejo stanovalci.
Vse naše delo, tudi plače, so urejene s kolektivno pogodbo zdravstva in socialnega varstva. Povprečna plača znaša trenutno 1160 € bruto, pri čemer je razpon od 670 € bruto za čistilke do 3200 € bruto za direktorja. Da to ni veliko, pove recimo podatek, da je skupna plačna masa v ZD Šentjur višja od naše, pa je tam enkrat manj zaposlenih.
Kako se boste rešili iz finančnega primeža?
Še ne vem, verjetno tudi z višjo ceno oskrbnega dne, razen da zavarovalnica vrne cene na nivo pred znižanjem v maju letošnjega leta. Do stanovalcev se mi to ne zdi pošteno, ker smo bili po sili vključeni med javne uslužbence, sredstev pa ne dobivamo iz proračuna tako kot pravi proračunski porabniki.
Na kakšne denarje računate pri zavarovalnici?
Vsekakor večje. Kar banalno se sliši, da je cena našega oskrbnega dne na primer enaka ceni, ki jo občina plača za oskrbo dveh izgubljenih živali. Za zdravstveno nego stanovalca, ki potrebuje najmanj tri storitve dnevno, dobimo po letošnjem znižanju cen ZZZS 14,4 €, pred tem pa smo dobivali 15,28 €, kar znese na letni ravni 48.000,00 € primanjkljaja. Da je cena nizka, kaže podatek, da na primer podaljšano bolnišnično bivanje, ki se lahko primerja z oskrbo naših nepokretnih stanovalcev, stane kar 117 € na dan. Kako bodo te zadeve uredili, res ne bi mogel ugibati.
Cena oskrbe v vašem domu mnogokrat presega višino pokojnine stanovalcev. Ali znižanje cen teoretično ni možno?
To je problem predvsem pri stanovalcih z državno ali kmečko pokojnino, sicer pa je cena oskrbnega dne, mislim hotelskega dela, za vse stanovalce v primerljivi sobi enaka. Razliko krijejo svojci ali pa občine na podlagi odločbe CSD.
O nižjih cenah pri predpisanih standardih nihče ne razmišlja, cene bodo prej višje kot nižje.
Zakaj so cene v zasebnih domovih višje, menda za 20 do 30%?
Izključno zaradi kapitalizacije investicije. Normativi pri zasebnikih so povsem enaki našim.
Torej med vami ni konkurence?
Pri cenah ne, tu smo javni zavodi na boljšem, je pa morda pri kvaliteti storitev. Predvsem imajo novi domovi večje sobe in več enoposteljnih sob. Sicer pa tudi sam menim, da država administrativno odločno preveč posega na to področje, kar ima za posledico birokratizacijo varstva starejših in odsotnost iskanja cenejših variant.
Imate za sprejem v DS dolge vrste?
Sploh ne. Tisti časi, ko se je zdelo, da je kapacitet premalo, so mimo. Celjska regija je na primer s kapaciteto za 5% vseh starejših nad 65 let tako rekoč že povsem pokrita in težav ne bi smela imeti. V našem domu imamo sicer še čakalne dobe za sprejem nepokretnih in dementnih stanovalcev, za pokretne pa se vedno najde kakšen prostor. Naše kapacitete so letno zasedene skoraj 99-odstotno.
t/f: FK / Šentjurske novice
Dogajanja ob 10-letnici doma so zabeležili tudi na njihovi spletni strani
*na zgornji sliki direktor DSŠ Branko Gorečan, na spodnji pa prizor s podelitve
