Marko Diaci, 38, je v šentjurski politiki že več kot desetletje. Prehodil je pot od študentskega funkcionarja, poslanca DZ, do svetovalca v gospodarstvu. Vrhunec je dosegel leta 2000, ko je bil presenetljivo na listi stranke SMS izvoljen v parlament. Štiri leta kasneje je njegova stranka izpadla iz DZ in se od takrat ni pobrala. Diaci je na vrhuncu politične moči leta 2002 že kandidiral za župana in zbral 12,2 odstotka podpore. »Morda sem bil pri 31 letih res še premlad za župana, zdaj sem zagotovo v najboljših letih. Razmišljam o kandidaturi s podporo občank in občanov, vendar dokončnega odgovora še ne morem dati,« pravi Diaci, ki je spreten in študiozen, pa tudi oster politik. Diaci ne skopari s kritiko, še posebej ne do vodstva šentjurske občine. Županu Tislu in direktorju občinske uprave Palčniku očita predvsem zadolževanje: »Vsak Šentjučan je na račun Občine zadolžen za 230 evrov.«
Kako ste doživeli osrednjo proslavo ob občinskem prazniku? Če bi bili aktualni župan, kaj bi izpostavili v govoru na osrednji občinski proslavi? Na kaj je občina lahko ponosna, s čim se je realno za pohvaliti?
Udeležil sem se proslave. Moram reči, da smo bili že kar tradicionalno priča županovi samohvali, ki je v večini primerov brez realnih osnov. Občinska oblast je resnično lahko ponosna morda na izgradnjo osrednje čistilne naprave, gre za korektno izveden projekt, ki pa je bil večinoma financiran iz evropskih sredstev. Obremenitev šentjurskega proračuna je bila v primeru čistilne naprave razmeroma nizka. Nedvomno je pozitivno, da smo poskrbeli za ekološki napredek, je pa res, da so čistilne naprave prioriteta v vseh občinah, pri tem naša ni nobena izjema. Sicer pa razlogov za pretirano zadovoljstvo ni, saj občina tone finančno globlje in globlje. To je v svoje govoru na proslavi namignil tudi župan Tisel, ki je pozval občane k sofinanciranju nekaterih projektov. To se mi zdi ob dejstvu, da smo Slovenci že tako ali tako obdavčeni skoraj najbolj v Evropi, najmanj nezaslišano, kaže pa na to, da je občinska blagajna očitno prazna. Tudi če pogledamo večino projektov, ugotovimo, da je občina povsod le sofinancer, veliko breme pade neposredno na krajevne skupnosti in prebivalstvo.
Tislova ekipa je na oblasti sedem let, kako ocenjujete celoten mandat? Volivci z veliko podporo županu vendarle priznavajo tudi dobre poteze.
Nedvomno je Šentjur v zadnjih letih vidno napredoval. Tisel je imel po svoje srečo, da je zajahal valove gospodarske rasti, prišlo je tudi do spremembe sistema financiranja občin. Vsi večji projekti so bili financirani s pomočjo zadolževanja, zaradi česar nas bo po mojem mnenju v prihodnosti še bolela glava. Govorim o tem, da se bo večina kreditov začela odplačevati šele po koncu zdajšnjega mandata. Tega volivci seveda ne vidijo, bodo pa spregledali, ko kar naenkrat zaradi velikih dolgov, ki jih bomo po mojih izračunih odplačevali vse do leta 2024, ne bo več mogoče financirati novih projektov.
Je Tisel boljši župan od predhodnika Malovrha?
Težko ju je primerjati, ker so bile razmere v Malovrhovem obdobju drugačne, kot so sedaj v Tislovem, nenazadnje je veliko projektov bilo izvedenih s pomočjo evropskega denarja. Investicije so pod Tislom res večje, toda vprašanje je, če so tudi dovolj učinkovite. Kaže primerjati tudi Malovrha in Tisla kot poslanca. Prvi je, tudi ob moji pomoči v poslanskem mandatu 2000-2004, v Šentjur pripeljal veliko sredstev, koliko bo pri tem uspešen Tisel, bomo šele videli, glede na njegovo pasivnost v parlamentu pa močno dvomim, da bomo imeli veliko od tega, da naš človek greje poslanski stolček v Ljubljani.
Katere so generalno gledano največje napake Tislove vladavine?
Rekel bi, da smo se razvijali tako kot vsaka povprečna slovenska občina, s tem da smo zdaj kritično zadolženi. Imam zadnje podatke iz Ministrstva za finance, iz katerih je razvidno, da je naša občina dolgoročno zadolžena za 4,3 milijone evrov. To je praktično tretjina realnega operativnega proračuna. Če naredimo izračun, to pomeni, da je vsako gospodinjstvo v občini Šentjur zadolženo za približno 731 evrov ozirom vsak prebivalec -polnoleten ali nepolnoleten – pa 230 evrov. Smo na 9. mestu od 210 občin po zadolženosti, ne pa po razvitosti. Predvsem mlajša populacija, ki bo to najdlje plačevala, se mora vprašati, ali smo na to lahko ponosni.
Toda občinska uprava na čelu z direktorjem Palčnikom zatrjuje, da občina ni zadolžena nad zgornjo zakonsko mejo in da je sposobna sama servisirati kredite. Nenazadnje so mnoge občine po Sloveniji še bolj zadolžene od šentjurske.
Direktor Palčnik vedno pozabi povedati, da se bo velik del kreditov začel odplačevati šele z 31. decembrom 2010. Občinska uprava predstavlja manjše vsote, kot sem jih sam pridobil od finančnega ministrstva. Uradno občinski svetniki vemo samo to, da se bo konec leta 2010 začel odplačevati kredit v višini 1,4 milijona evrov, ministrstvo je 30. junija zapisalo, da bomo tedaj morali servisirati 4,3 milijone evrov dolga. Že ti podatki niso usklajeni. Predvidevam, da je razlika med podatki nastala zaradi kratkoročnega kredita, ki so ga prelivali, na kar sem opozoril ob zaključnem računu. O najetju tega kredita po mojih informacijah niso obvestili ministrstva za finance.
Drug problem je t.i. predobremenjenost proračuna, se pravi, da za projekte, ki smo jih izvedli lani, plačujemo letos. Tega je bilo na začetku leta za preko 4 milijone evrov. Res je, da je trend zadolževanja občin v Sloveniji izjemno prisoten, vendar zaradi tega nastajajo težave v celi državi, tudi zato nas je recesija bolj oplazila kot nekatere druge države. Investicije niso problematične, dokler dajejo dodano vrednost. Bojim se, da so tudi v naši občini problem investicije, ki v prihodnosti ne bodo vračale vloženih sredstev, poleg tega so mnogi šentjurski projekti predimenzionirani, vsaj glede na vložena sredstva.
Tukaj gre verjetno tudi za investicije, o katerih sta s Polnarjem kritično razpravljala na sejah OS. Neznanke okoli Ipavčeve 17 se vlečejo že lep čas. Zdi se, da je zgodba končana, da je občinska uprava vsaj zaenkrat uspela očitke nevtralizirati …
Res je, v zadnjih mesecih se ni zgodilo nič. V prvi fazi je bilo ugotovljenih kopico kršitev, sledili so konflikti med Eriko Kosi in nadzorniki, potem pa so oblastniki vse skupaj spretno pometli pod preprogo. Nadzorni odbor je očitno izgubil voljo, čeprav so njihove ugotovitve, o očitnem izogibanju javnim naročilom in umetnem razbitju projekta na več delov, vredne obiska marsikakšnega državnega organa. Nimamo pa podatkov, da bi župan oziroma drugi odgovorni prejeli kakšno kazen s strani državne revizijske komisije ali računskega sodišča. Dejstvo je, da je bil projekt razbit na več pogodb, predvidevam da zato, ker so se skušali izogniti zakonu o javnem naročanju. Močno dvomim, da so to storili zaradi fleksibilnosti pri razpisih, kot trdijo.
Nazadnje sta s Polnarjem izpostavila po vajinem mnenju sporno gradnjo odbojkarskega igrišča pri OŠ Hruševec Šentjur.
Odbojkarsko igrišče je samo zaključna karikatura vseh netransparentnih občinskih poslov; spomnimo se samo prodaje zemljišč Lidlu, Hoferju in Mercatorju, gradnje blokov Livada, manipulacij s komunalnim prispevkom, Ipavčeve 17 … Odbojkarsko igrišče je farsa. Župan se je na novinarski konferenci pohvalil, da je investicija končana, skupna vrednost pa da je nekaj več kot 113 tisoč evrov. V oči najprej zbode, da je bila z izvajalcem (podjetjem GIC Gradnje) spet sklenjena pogodba v višini približno 90 tisoč evrov, kar pomeni, da so se po stari praksi z Ipavčeve 17 izognili javnemu naročilu. Ostali stroški do 113 tisoč evrov so nastali verjetno z nekaterimi dodatnimi posegi, vendar pomislite, za eno mivkasto površino, na kateri sta označeni dve igrišči, je šlo 113 tisoč evrov! To je 10 avtomobilov nižjega srednjega razreda ali dve dvosobni stanovanji v Šentjurju, da ne govorimo, koliko je to povprečnih šentjurskih plač. Mislim, da primerjava pove vse, zagotovo smo preplačali to igrišče. Občinski svet je sprejel sklep, da se opravi cenitev investicije. Vsakomur, ki ima vsaj malo soli v glavi, je jasno, da gre za čuden projekt, ali pa se investicije v Šentjurju izvajajo popolnoma neučinkovito in neracionalno.
Kritični ste tudi do dela občinske uprave. Kakšna je vloga direktorja Palčnika? Kdo v resnici vodi občino?
Dejstvo je, da se je od leta 2002 OU zelo razširila. Pozitivna je bila zagotovo ustanovitev Razvojne agencije Kozjansko, ki je veliko naredila predvsem pod vodstvom Zlate Ploštajner, zdaj se, kot vidim, bolj ukvarja z izdajanjem občinskega Informatorja in pomaga pri gradnji kulta župana Tisla. To je velika napaka in popolnoma skregano s poslanstvom RAK-a. Občinska uprava je na nek način ujetnica preštevilnih nepoklicnih funkcionarjev, od župana, podžupanov, pooblaščencev … Praktično pet funkcionarjev je, kot nekakšni popoldanski obrtniki, tu in tam prisotnih na občini. Učinkovitost je izjemno majhna, večino energije ti funkcionarji vložijo v krepitev svojih pozicij, ne pa v razvoj. Imamo inflacijo funkcij z namenom zagotovitve večine v OS, preko katerega lahko potrdiš praktično vsako neumnost, ki ni zakonsko omejena. V takšnih razmerah je nemogoče, da bi direktor občinske uprave svoje delo opravljal kot strokovnjak, ekonomist. To je čisti idiotizem. Palčnik je še kako odvisen od političnih silnic v občini. Tako je povsod. Nedvomno spremlja, če ne celo išče politično podporo. Gre za krmarjenje v kalnem, za katerega velja star pregovor: Veliko babic, kilavo dete. Imam informacije iz OU, da zaposleni s Palčnikovim načinom vodenja niso zadovoljni. Če bi se postavil izključno v vlogo strokovnjaka-menedžerja, nikakor ne bi mogel zagovarjati potez, ki jih dela sam ali jih je prisiljen vleči. Tipičen primer je proračun za leto 2009, za katerega se že z aviona vidi, da ni realen. Že ko so ga pripravljali, so vedeli, da niti pod razno ne more biti realiziran. Kmalu bomo zaradi zmanjšanja proračunskih prihodkov doživeli nov rebalans in takrat bomo v Šentjurju ugotovili, da smo nekako v recesiji. Palčnik bi moral kot strokovnjak jasno povedati, kaj nas čaka, ne pa da igra vlogo usklajevalca političnih interesov in tako na kocko postavlja poslovanje občine. Poleg Tisla bo Palčnik ob koncu tega mandata glavni odgovorni, da bo finančno stanje naše občine nezavidljivo. Takšno in drugačno zapuščino po tem mandatu gre pripisati trikotniku Tisel-Palčnik-Kosi. Naslednje obdobje bo stabilizacija občinskega proračuna, bodoči župan bo potreboval veliko inovativnosti, če bo želel kaj narediti.
Kakšna je vaša ocena dela Erike Kosi, ki je bila kot zdaj že nekdanja vodja investicij udeležena pri po vašem mnenju spornih projektih? Nenazadnje sta jo Tisel in Palčnik razrešila z mesta vodje strokovne službe.
Zgodba Erike Kosi je dvorezna. Po eni strani je vsaj navidez nespretna poteza, v resnici pa je njena vloga še kako domišljena. Nenazadnje je Kosijeva javna uslužbenka, zato sem že večkrat zahteval pojasnilo, zakaj je bila umaknjena s funkcije in to kljub vsem pohvalam glede njene učinkovitosti. Mislim, da so jo postavili v vlogo žrtvenega jagnjeta pri zadevah, ki niti približno niso čiste. Izkoristili so njeno slabo komunikacijo in jo prepričali, da je bolje, da se umakne. Vendar se je to zgodilo zgolj formalno, v resnici Kosijeva še vedno stoji za občinskimi investicijami z enako plačo kot prej. Gre za farso, ki bi ji bilo potrebno priti do dna. Vendarle pa Kosijeva ne more biti kriva za morebitne napake in kršitve, saj sta nad njo direktor Palčnik in župan Tisel kot zakoniti zastopnik občine.
Skupaj s Polnarjem sta edina prava opozicija. Sta kdaj imela na mizi konkretno Tislovo ponudbo za koalicijo oziroma sodelovanje? Če, zakaj sta jo zavrnila?
S Tislom imava popolnoma diametralno mnenje o delovanju v javnih zadevah in o upravljanju občine. Zato, predvidevam, se ceniva tudi kot politična nasprotnika. Tisel je pred tremi leti dal javno ponudbo vsem strankam za sodelovanje, saj ni imel podpore v OS. Tudi na naslov SMS je priromalo njegovo pismo, odgovoril sem in mu zastavil nekaj vprašanj, kako si vse skupaj predstavlja. Do danes ni bilo odgovora.
Kako je potem mogoče, da ima Tisel tako visoko podporo, če je res vse tako narobe? Zakaj ga imajo ljudje radi?
Tisel do potankosti obvlada politični marketing in se realno ukvarja samo s tem, kako se bo prikupil volivcem. V resne občinske probleme se sploh ne spušča, bolj pozira naokrog po občini. Ljubše kot predstavljanje proračuna mu je branje berila po šentjurskih cerkvah. Ljudem očitno to ustreza. Trend v politiki je, tudi drugod po Sloveniji, da bolj kot strokovnjaki z realnimi rešitvami prevladujejo populisti. Sam prisegam na kombinacijo obojega. Že res, da je potrebno iti med ljudi in jim tako pokazati, da si jim blizu, toda v prvi vrsti jim moraš ponuditi vsebino, rešitve problemov in vizijo. Tisel je tukaj popolnoma skrenil. Prepričan sem, da če tako pomembne funkcije, kot so župan, poslanec in zdravnik, opravljaš nepoklicno, niti teoretično ne moreš svojih poklicev opravljati dobro. V to sem trdno prepričan in Tisel bi moral biti toliko samokritičen in priznati, da je to nemogoče, da je samo kreatura na funkcijah. Je pa res, da se na račun njegovega uspeha »šlepajo« številni šentjurski politični priskledniki. Znan slovenski politik je dejal, da je oblast luč, na katero se lepi mrčes. Štefan Tisel je praktičen primer tega izreka.
Glede na ostre kritike je najbrž logično, da je vaš cilj zrušiti Tisla. Bo Marko Diaci jeseni 2010 županski kandidat?
Glede na to, da je do volitev še eno leto, razmišljam o kandidaturi, vendar pritrdilnega odgovora še ne morem dati. Prepričan sem, da bi se lahko pojavil kot zelo resna alternativa obstoječe oblasti. Ker pa sem predvsem realna oseba, se zavedam, kaj takšna odločitev prinaša, še posebej v šentjurski situaciji. Ne, nikakor ne izključujem, da se bom odločil za kandidaturo. Veliko ljudi me nagovarja, moram še razmisliti sam pri sebi.
Slišati je, da z občinskim svetnikom Robertom Polnarjem organizirata neodvisno listo podpornikov.
V politiki sem že zelo dolgo in moram reči, da sem spoznal, da so stranke samo ograde, v katerih je težko delovati, še posebej na lokalni ravni. Ne glede na to, da sva s Polnarjem v različnih strankah, imava na probleme naše občine in vizijo njene rešitve enake poglede. Sva naravna zaveznika, sem pa prepričan, da je tako v občinskem svetu kot v občinski upravi še kar nekaj ljudi, ki dobro vedo, da zdajšnja pot ni dobra in da imava prav. Mislim, da je čas, da se v Šentjurju pogleda čez strankarske planke. Naši občinski odbori so bolj ali manj sprivatizirane druščine ozkih krogov, ki vidijo le osebne koristi. Neodvisna lista bi dala novega zagona, novo energijo. Poskusili bi nekaj spremeniti, volivcem ponuditi odprto igro z jasnimi cilji. Verjamem, da ljudje ne bodo ocenjevali samo embalaže, ampak predvsem vsebino Tislovega obdobja. Seveda bi bilo zaenkrat še prehitro špekulirati o neodvisni listi, bomo videli, kaj bodo prinesli prihodnji meseci.
Vendarle pa ste predsednik stranke SMS, ki je na nacionalnem nivoju marginalna, v OS pa imate tri svetnike.
Dejstvo je, da SMS na lokalnem nivoju ni samo Marko Diaci. Neodvisna lista ne bi pomenila konca stranke. Res pa je, da gre za stranko, ki je potonila na slovenski sceni in sem jo na nek način že prerasel, na to kažejo tudi moji rezultati na vseh zadnjih volitvah.
Je pa dejstvo, da ste že od nekdaj vroče ime na “politični tržnici”. Podžupan Korže je javno dejal, da boste prestopili v Zares?
To so podžupanove provokacije. Zanj sem pa sam slišal, da gre v Desus, kjer mu dobro kaže … Šalo na stran, s temi provokativnimi izjavami kaže samo svojo nekredibilnost, zato tega niti ni potrebno komentirati. Nič ni na tem, da bi se včlanil v Zares, nasprotno, sit sem razno raznih strankarskih preigravanj. Mislim, da je nastopil trend združevanja ljudi, tudi iz različnih političnih opcij.
Ne glede na »blagovno znamko«, kaj lahko ponudite drugačnega, boljšega? Na čem mora temeljiti vizija šentjurske občine?
V vsakem primeru resno delo, bil bi profesionalni župan, vseskozi dosegljiv in ne le popoldanski s.p. na Občini. Za podrobna programska izhodišča pa je še prezgodaj. Dejstvo je, da je potrebno vizionarstvo, ne pa delo od mandata do mandata. Zagotovo naša občina zaostaja v podpori gospodarstvu, ki je, bodimo realni, edini pravi pospeševalec razvoja. Tukaj lahko dodamo potrebni impulz že samo pri pripravi prostora za potencialne investitorje. Na tem področju resnega premika ni bilo in tudi večjih vlagateljev, kljub konjunkturi, nismo uspeli privabiti. Veliko se stavi na navezovalno cesto, za katero pa je vprašanje, kdaj bo realizirana. Preteklo obdobje je bilo namreč obdobje zapravljenih priložnosti. Bolj bi bilo potrebno prisluhniti vlagateljem, vem, da je obstajal interes. Drugi mehanizem, s katerim je mogoče več narediti, je komunalni prispevek. Z njim lahko privabimo investitorje, saj imamo enega najvišjih komunalnih prispevkov v Sloveniji. Žal ta zadeva avtomatsko odganja tudi investitorje. Že pred leti sem govoril, da bi morali ustvariti pogoje za večji logistični center, ki bi imel zaradi naše dobre geografske lege velik potencial. Iz tega ni bilo nič, investitor se je raje odločil za Hoče. Šentjur mora do leta 2020 postati ena razvitejših slovenskih občin, z obvoznico, za katero mislim, da bi se dalo s pametnim in poštenim pristopom dogovoriti s krajani. Ob obvoznici vidim nekaj industrijskih con, v središču mesta pa nov moderen kulturni center.
Lokalno politične intervjuvance povprašamo tudi o dogodkih na državni ravni. Kako gledate na gospodarsko krizo v Sloveniji. Bi se Janša lažje spopadal s krizo kot Pahor?
Prezgodaj je še primerjati mandatarstvo Janše in Pahorja. Imata nedvomno različne pristope pri vodenju vlade. Tudi delovanje v času konjunkture, v kateri je bil mandatar Janša, je težko primerljivo z obdobjem recesije, v katerega je padel Pahor. Mislim pa, da bo potrebno pokazati več odločnosti in konkretnih ukrepov za izhod ali pa vsaj omilitev krize. Sama ne more krize rešiti ne Pahorjeva ne Janševa vlada.
Dejstvo je, da smo majhna odprta ekonomija, posledično so stroški na enoto večji kot v večjih državah, hkrati pa nas je vseh skupaj za malce večjo krajevno skupnost v Parizu. In posledično smo zato toliko bolj občutljivi na trende evropskega in svetovnega gospodarskega dogajanja.
L.H. / Šentjurske novice
foto: L.H. (3. slika) in bR (1., 2., in 4.)
