Asfaltna baza je še vedno aktualna. Celjski Inšpektorat RS za okolje je 4. septembra odredil izklop električne energije, toda si je kasneje očitno premislil in električarje menda ustavil. Direktor AB Gregor Kovač je to odločbo dobil 23. septembra. V roku 10 dni po prevzemu odločbe se še vedno ni nič zgodilo. Prepričan je, da je inšpektorjeva odločitev, ki temelji na pravno sporni odločbi iz leta 2007, nezakonita. Sicer pa je uporabil tudi vsa druga pravna sredstva (predlog za zadržanje izvršbe, pritožbo in tožbo na Upravno sodišče), toda se zaveda, da ta ne zadržijo odločbe inšpektorja. Zakaj je inšpektor dejansko ustavil postopek, ne ve, domneva pa, da zato, ker je spoznal, da njegova odločba nima zakonske osnove.
Toda kaj, če jutri pridejo električarji s pooblastilom, čeprav po vašem prepričanju nezakonitim?
Sicer sem prepričan, da ne bodo prišli, toda odklop elektrike bi brez dvoma pomenil konec obratovanja. Vsi zaposleni bi se takoj znašli na zavodu za zaposlovanje, AB pa bi šla v stečaj. Imamo okrog 1,5 milijona € dolgov pri bankah, banke pa ne poznajo milosti. Preostala bi nam le še odškodninska tožba države.
Selitev v šentjursko industrijsko cono ne pride v poštev?
Realno je izključena. Gre za velike denarje, ki jih naše podjetje nima, drugih investitorjev pa tudi ni na vidiku. Poleg tega mislim, da s tem problem ne bi bil rešen: še vedno bi bili trn v peti konkurenci, ki bi angažirala druge sosede in tudi drugo civilno iniciativo.
Boste morda začeli postopek za spremembo znamenitega 47. člena občinskega PUP, na katerem se je AB spotaknila ob Gliji jami?
Tudi ta varianta ni uporabna zaradi časovne nesprejemljivosti. Poleg tega po besedah direktorice Zavoda za varstvo narave iz Celja nikoli ne bodo dali svojega soglasja pod prav nobenim pogojem, pa čeprav imamo študijo Inštituta za okolje in prostor, v kateri je nesporno ugotovljeno, da AB Glije jame sploh ne ogroža.
Ali to pomeni, da vaša najtrša nasprotnica Mihaela Kotnik upravičeno slavi? Vam je znano, da je njen Civo na svojem pikniku na Planinšcah AB simbolno že pokopal?
O tem pokopu sem nekaj slišal. To kaže samo, da ne gre za pravo civilno iniciativo (mimogrede, njihovo društvo ni nikjer registrirano), ampak bolj za neko sektaško društvo, ki očitno izvaja neke čudne obrede. Mihaela Kotnik veliko govori, toda vse kar tako na pamet. Do sedaj nima v rokah niti enega samega podatka, ki bi dokazoval, da delovanje AB res ogroža zdravje ljudi, uničuje kmetije itd. Je že res, da je AB lahko tudi moteča, toda v dovoljenih mejah in nič bolj, kot so moteči traktorji ali kamioni, pa nikomur ne pade na pamet, da bi jih ukinjal.
Ste še vedno prepričani, da vojno proti AB vodi asfaltni lobi, tokrat menda tudi s pomočjo državne politike? Kaj pravijo naši občinarji?
O ozadju te vojne je dovolj posrednih dokazov, pravzaprav vsak dan več, toda tu se ne da nič narediti. Občina Šentjur neposredno z aktualnimi postopki nima nič, verjamem pa, da je zainteresirana za proizvodnjo in delovna mesta, ki jih naša družba omogoča.
Je sicer AB zanimiv poslovni izziv?
Vsekakor. Smo konkurenčni, letos pa smo kljub hudi gospodarski in finančni krizi celo za 10% povečali obseg proizvodnje.
Kaj se dogaja z AB in ali jo je Civo (Društvo za varstvo okolja Planinska vas) res simbolno že pokopal, smo vprašali tudi gospo Mihaelo Kotnik. Gospa Kotnik, ki je do ŠN zelo redkobesedna (pravzaprav s ŠN skoraj ne komunicira, ker da smo pristranski), je na kratko zapisala samo, da je Civo v nedeljo 3. oktobra res imel kostanjev piknik na Planinšcah, da pa njihovo druženje ni bilo namenjeno asfaltni bazi.
Kaj se je dogajalo na idilični planoti nad Planinsko vasjo, bo ostala skrivnost, toda na prizorišču dogajanja smo res našli kup gnoja, lepo »okrancljanega« z zelenimi vejami, na njem pa plastenko s šopkom poljskega cvetja, kar bi lahko spominjalo tudi na simbolno gomilo asfaltne baze.
t/f: FK / Šentjurske novice
