Nekdanji veterinar, predsednik prve občinske skupščine iz leta 1990 in urednik Šentjurskih novic, Franc Kovač, je izdal knjigo avtobiografskih zapisov.
Delo je razdeljeno na 18 poglavij, v njem pa predstavlja praktično ves svoj življenjski lok, od zgodnjeotroških izgnanskih spominov na Hrvaškem, do razmišljanj, ki jih je v zadnjih letih objavil na svojem blogu.
Razkrivajo se nam podrobnosti iz zaporniških časov med služenjem jugoslovanske vojske, poklicna pot, precej pozornosti pa je namenjeno tudi intimnim izpovedim, tako o družini, kot o preganjanju »kikl«.
Pisec spremne besede Rado Palir je zapisal, da je avtorju vsekakor uspela sodba nad samim seboj in da je le malo Šentjurčanov, ali jih sploh ni, od katerih bi lahko prišel tako zanimiv zapis. Škoda da v 150-stranskem, brezkompromisnem, a lahko prebavljivem branju ni kakšnega slikovnega dokumenta …
Kovač je tudi tokrat svoje misli nizal precej neposredno, za nekatere morebiti preveč črno-belo, o čemur se je na predstavitvi v polni avli Ipavčevega kulturnega centa vnel tudi krajši disput. Z avtorjem se je sicer pogovarjala direktorica Knjižnice Šentjur, Tatjana Oset.
Avtor prve znane avtobiografije na Šentjurskem je zainteresiranim izvode podaril, kar je bilo omogočeno tudi pred kakšnim mesecem v šentjurski knjižnici. Kovač je na koncu potarnal, da se s tem verjetno poslavlja s scene, saj je bilo na njegove misli v virtualnem svetu premalo odziva. Na kraju samem je prejel poziv naj vseeno razmisli o nasprotnem, saj je za razstiranje šentjurskih političnih ozadij naredil daleč največ doslej.
bR
