Referendum v Alposu je uspel, vendar šele drugič. Šentjurčani, o prvem referendumu, ki ni uspel, najraje ne bi govorili, ker so zadovoljni, da je tokrat uspel brez vmešavanja od zunaj.
Tako je naprimer predsednik skupščine občine Šentjur, Peter Knez, dejal: »Zelo smo zadovoljni, ker v Alpos ni bilo potrebno pošiljati nobenih delegacij.« Miran Koren, sekretar občinske Zveze sindikata, pa je na zastavljeno vprašanje odgovoril: »To, da je referendum uspel, je dokaz, da so v tozdu prevladale zdrave sile.«
In zakaj je potrebno spregovoriti o prvem neuspelem referendumu, če so, kot kaže, vsi zadovoljni z uspehom drugega? Pokazalo se je, da se delavci v Alposu srečujejo s problemi, za katere smo menili, da jih je razvoj samoupravljanja že davno presegel. Med delavci tozda Cevarna je še vedno 30 od s t o t k o v takšnih, ki nasprotujejo osnovnim samoupravnim aktom, kot naprimer samoupravni sporazum o Združevanju v tozd. In nenazadnje, še letos bodo morali v Alposu referendumsko potrditi vrsto samoupravnih aktov, tudi paket aktov o nagrajevanju, in vodilni delavci se že zdaj boje, da se bodo ponovili vsi znani zapleti in težave.
Spremembe samoupravnih aktov so potrebne zaradi uskladitve z zakoni in niso bistveno vplivale na položaj delavcev. Poleg tega so v Alposu z njimi odpravili vrsto nedorečenosti kot so: pokrivanje izgub, odgovornost in pristojnost posameznih samoupravnih organov, odločanje o naložbah ipd. V razpravah na zborih delavcev ni bilo pripomb na vsebino, rezultati referenduma pa so bili porazni. Okoli 50 do 60 odstotkov delavcev iz tozda Cevarna ni sprejelo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, statuta delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o združevanju v tozd.
Nezaupljivost je eden izmed bistvenih vzrokov, ki so skalili medsebojne odnose med delavci in prispevali k neuspehu referenduma. Tako je vrsta namernih napačnih informacij padla na plodna tla. Med delavci so začele krožiti informacije kot je ta: »Ukinili bodo tozd Cevarna«, ali ta: »Skupne službe že leta živijo na račun delavcev v neposredni proizvodnji« in ta: »Tozd Oprema ne bo vrnil dolga tozdu Cevarna«. Še najbolj pa je delavce razburila informacija, da bo ukinjen žiro račun tozda. Gre za skupinsko-lastniško miselnost, ki kot kaže ni prisotna samo med vodilnimi in tehno-birokratskimi strukturami. Delavci so prepričani, da je dohodek rezultat (samo) njihovega dela in da si ga lahko razdelijo kakor hočejo.
Ko so analizirali vzroke neuspeha se je delavski svet odločil za ponovni referendum. Spremembe samoupravnih aktov so razložili delavce še enkrat in sicer po samoupravnih delovnih skupinah.
Vodilni delavci Alposa so razmišljali tudi o ukrepu družbenega varstva, v kolikor referendum tudi v drugo ne bi uspel. Vprašanje pa je, če bi bil ukrep družbenega varstva pravilna rešitev, kajti le ta praktično pomeni konec samoupravljanja in to bi najbolj odgovarjajo ravno tistim v Alposu, ki so za sistem »trde roke«. Zato bi bilo najbolje, da v Alposu opravijo s posamezniki, ki zastrupljajo medsebojne odnose in ne čakajo na neuspeh katerega izmed naslednjih referendumov. Da so v Alposu ljudje, ki zavirajo samoupravljanje, smo slišali na več krajih, žal brez imen
Novi tednik, 19. 4. 1984
