Slovensko in hrvatsko prebivalstvo ob zgornjem toku Sotle je že dalje časa iskalo medsebojne gospodarske in kulturne stike. Toda tekom stoletij naše zgodovine so se pojavljali razni domači in tuji gospodarji in oblastniki, ki jim ni bila po godu ta težnja obsoteljskega človeka. V interesu svojih osebnih koristi so si delili med seboj zemljo slovenskega in hrvatskega kmeta ter hujskali enega proti drugemu. Tako se vrste momenti, ko se zbližujejo ljudske množice z obeh bregov Sotle, ter momenti, ko se raznim domačim in tujim izkoriščevalcem posreči, da zrahljajo bratske vezi. Tako se je uveljavilo in zakoreninilo med enimi in drugimi prebivalci gornjega Obsotelja trenje, v zvezi z njim pa nacionalni šovinizem.
S to žalostno preteklostjo je v glavnem obračunala že naša ljudska revolucija, do končnega obračuna te dediščine preteklosti pa je prišlo v tem predelu Obsotelja letošnje poletje, ko so se sestali predstavniki obeh občin – Rogaške Slatine in Pregrada v Rogatcu.
Na tem sestanku so obravnavali skupne gospodarske in kulturne probleme obeh občin. Zedinili so se, da je potrebno pripraviti za Rogatec urbanistični načrt, ker ta kraj postaja gospodarsko središče tako za slovensko kakor tudi hrvaško okolico. Nadalje so ugotovili, da je vprašanje regulacije Sotle, zgraditev cest in mostov skupen problem, ki živo zadeva prebivalstvo desnega in levega dela Sotle. Sklenili so tudi, da naj se za Rogatec ustanovi samostojna stanovanjska skupnost, ki naj v koordinaciji z obema ljudskima odboroma rešuje stanovanjski problem Rogatca in Straže, ki že sedaj rasteta v enotno naselje.
Važen sklep te seje – ki pa je danes že realiziran – je tudi bil, da se ustanovi centralna slovensko-hrvatska osnovna šola v Rogatcu. Glavna pobudnika te zamisli sta bila predsednika obeh občin (tovariša Dublišek iz Pregrada in Lojze Krivec iz Rogaške Slatine).
Organizatorji so na polno razumevanje te zamisli naleteli tudi pri višjih forumih naše ljudske oblasti. Velik prijatelj in pokrovitelj šole, kjer bi se skupno vzgajali slovenski in hrvaški otroci, je bil tov, Boris Kraigher, nadalje tov. Riko Jerman, predsednik OLO Celje, Vojko Simončič, načelnik tajništva za šolstvo in drugi. Pomoč pa so nudili tudi predstavniki ljudske oblasti iz Krapine in Zagreba.
Tehnične in organizacijske priprave so se sicer nekoliko zavlekle, so pa vendarle rodile sad. V oktobru je bila otvoritev slovensko-hrvatske šole v Rogatcu. Učitelje, ki uče v hrvatskih oddelkih novo ustanovljene šole, prisrčno pozdravljamo v naši sredini in želimo celotnemu kolektivu, s tovarišem upraviteljem na čelu, polno uspeha pri njihovem težkem delu.
Med pripravami za ustanovitev navedene šole pa so se pojavile tudi težnje po najtesnejšem sodelovanju med hrvaškimi in slovenskima prosvetnimi delavci. In tako je prišlo tudi do skupnega zborovanja slovenskih in hrvaških prosvetnih delavcev v Rogaški Slatini. Iz občine Pregrada je prišlo 66 prosvetnih delavcev, iz Rogače Slatine pa 54. Kot gostje pa so se zborovanja udeležili še zastopniki ljudske oblasti in predstavniki tajništev za šolstvo ter Svetov za prosveto in kulturo obeh občin in okraja.
Na zborovanju je tov. Leka iz Zagreba orisal zbranim prosvetnim delavcem pomen in organizacijske osnove reformirane osnovne šole. Zanimivemu predavanju je sledila živahna razprava. Tako so se na tem prvem skupnem zborovanju našla bratska srca, spoznali so se slovenski in hrvaški kolegi ter se v lepem tovariškem tonu pomenili o skupnih problemih in težavah.
Celjski tednik, 21. 11. 1958
