Kot je že navada, smo tudi letos obiskali postavitve mlajev v krajih na Kozjanskem in Obsotelju. Minulo soboto so člani številnih gasilskih društev in krajani postavljali mlaje v Olimju, Selah in Lesičnem, nekaj utrinkov smo ujeli v objektiv fotoaparata.
Najstarejše doslej znano pričevanje o postavitvah mlajev na Slovenskem se nahaja bakrorezu graščine Bokalce iz konca 17. stoletja, na katerem sta upodobljena mlaja pred vogaloma čelnega pročelja, tretji pa središčno pred zadnjo fasado. Na upodobitvi iste graščine leta 1689 sta na podobnih mestih pred čelnim pročeljem upodobljena dva mlaja.
Namestitev kaže na plemiške mlaje, namenjene počastitvi grajskega lastnika. V omenjenem primeru je mišljen baron Wolf Sigmund Stroblhof, ki je podedoval posestvo z dvorcem leta 1675 in je graščino ambiciozno prezidaval in opremljal, o čemer je pisal Valvasor. Postavljanje mlajev v čast plemiškim in mestnim uglednikom so v prvi polovici 17. stoletja širili vojaki tridesetletne vojne. Na Bokalcah so jih najbrž postavili grajski hlapci. (Razvoj majev in mlajev na Slovenskem, Gorazd Makarovič, 2008).
Sicer pa mora mlaj biti smreka, čim višja, olupljena do vršiča. Znano je, da so vasi med seboj od vsega začetka te tradicije tekmovale, katera bo imela višji in lepše okrašeni mlaj. Na vence so celo obešali razne darove, namenjene tistim, ki so po z mastjo namazanem deblu priplezali do njih. Zopet drugod so deblo ovili z bršljanom.
Ponekod so poznali tudi vaško stražo, katere skrb je bila, da mlaja niso fantje sosednjih vasi podžagali. Slednje bi pomenilo veliko sramoto za celotno vas.
Postavitev mlajev se redno udeležujejo tudi župani občin, številni med njimi tudi aktivno sodelujejo pri postavitvi.
Vabljeni k ogledu galerije fotografij (klik), posnetih na postavitvah mlajev v Olimju, Selcah in Lesičnem.
t/f: eH
