10. september je svetovni dan preprečevanja samomora. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da število samomorov na Celjskem že četrto leto zapored pada.
Kljub pozitivnim premikom na področju zajezitve samomorilnosti pa je celjska regija še vedno med tistimi slovenskimi območji, ki so s samomorilnim vedenjem najbolj obremenjena. Poudarili so, da sleherni samomor globoko prizadene družinske člane, prijatelje in skupnost. Organizirane obrambne strategije za zajezitev samomora morajo zajeti različne cilje skupine in najširša področja posameznikovega življenja. Na prepoznavanje, spreminjanje in razreševanje samomorilnega vedenja pa lahko vpliva tudi vsakdo med nami – kadar v svojih vsakdanjih medosebnih odnosih soustvarja prostor za odprt pogovor in pristne človeške stike.
»Za celjsko regijo je bilo več kot 20 let značilno, da si je vzelo življenje od 100 do 120 ljudi na leto. Od leta 2005 se slika samomorilnosti na Celjskem nekoliko spreminja. Čeprav ima celjsko območje med slovenskimi regijami še vedno enega najvišjih količnikov samomora, je v zadnjih letih prisoten pozitiven trend zniževanja samomorilnosti. Upadanje števila samomorov v regiji in celotni Sloveniji, ki je bilo najbolj opazno v letih 2005 in 2007, se je nadaljevalo tudi v letu 2008. Upad samomorov je izrazitejši med moškimi, med katerimi sicer beležimo tudi do trikrat več samomorov kot med ženskami. V letu 2008 je po podatkih Policijske uprave Celje samomor v celjski regiji storilo 77 oseb,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Upad samomora v regiji v zadnjih letih lahko pripišemo sočasnemu vplivanju več dejavnikov, med drugim tudi številnim načrtovanim aktivnostim na področju krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomora, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Celje kot koordinator razširjene regijske interdisciplinarne mreže različnih služb in strokovnjakov.
Slika je simbolična
