Ob koncu večmesečne mladinske pobude Skrivnosti rifniške zvezde so njeni akterji organizirali še zaključno konferenco z naslovom priložnosti v dediščini.
Da je Rifnik velika priložnost so potrjevali vsi povabljeni govorci. Marjeta Keršič Svetel je spregovorila o pojmu interpretacija dediščine, ki pri nas še ni znan, vključuje pa orodja s katerimi preteklost uspešno približamo zainteresiranim skupinam. O primerih prakse pri trženju arheoloških parkov in druge dediščin je predavala dr. Andreja Breznik, ki je zbranim položila na srce, da je arheologija dobro tržno blago, arheološki parki pa se morajo približati ljudem z več kot zgolj prikazom »starih kamnov«. Najbolj uspešna je običajno mešanica med muzejem in zabaviščnim parkom. Še najbolj je strasti razburkal zadnji predavatelj, 26-letni etnolog, Andrej Šumer, ki se je po diplomi odločil, da ne bo jadikoval, ampak šel v »akcijo« in se že lahko pohvali z otipljivimi rezultati (zaledje občine Piran – desezonalizacija, ogledne kmetije v Zasavju, turistični programi za starejše na zgornjem Gorenjskem). Poudaril je, da morajo biti etnologi sami najbolj aktivni, saj se samo od sebe ne bo zgodilo veliko. Projekte je treba umestiti v prostor, identificirati, kaj zanima ljudi in pripraviti načrt produkta. Za uspeh je treba delati za trg. Kako preprosto …
V razpravi se je prvi oglasil Franc Zabukovšek, ki je pozval k povezovanju različnih akterjev in vsebin. Darja Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja Celje je podala časovni pregled dogajanj v zadnjih desetletjih in ugotovila, da se posluh za Rifnik sčasoma izboljšuje.
Upati je, da projekt, ki je pokazal velike potenciale Rifnika, ne bo izzvenel v prazno, ampak, da se bo naredil konkreten kakovostni preskok naprej.
Oglejte si video, ki so ga prikazali na konferenci
bR