Alma Karlin je Celjanka, ki je v prvi polovici 20. stoletja prepotovala svet na zelo ekstremen način. Nov pogled na življenje in delo te izjemne ženske je na literarnem večeru, ki je potekal 27. februarja v Knjižnici Rogaška Slatina, predstavila Barbara Trnovec, etnologinja in kulturna antropologinja ter avtorica pred kratkim izdane knjige Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin.
Barbara Trnovec je v Knjižnici Rogaška Slatina pripravila zanimivo predavanje o življenju svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin, ki se je rodila leta 1889 v Celju. Njen oče izhaja iz Rogaške Slatine in je bil rojen v Tuncovcu. Čeprav sta bila starša slovenskega rodu, so doma govorili nemško in je bila vzgojena kot Nemka. Po besedah Barbare Trnovec to sploh ni presenetljivo, saj je bil konec 19. stoletja precejšen del celjskega meščanstva nemško govoreč.
Leta 1919 je Alma Karlin začela svojo pot okrog sveta. Bila naj bi prva ženska, ki je prepotovala svet na tako ekstremen način – na pot je odšla sama in se je med potovanjem preživljala z lastnim delom. Osem let je kontinuirano raziskovala nove kraje – bila je v Peruju, Panami, ZDA, Indiji, Koreji, na Japonskem, Kitajskem … Svoje vtise in prigode si je zvesto beležila, pisala je potopise, slikala in fotografirala. Zaradi svoje problematične nacionalne identitete je imela veliko težav med drugo svetovno vojno in po njej. Bila je sicer v partizanih, a je bila nasprotnica tako nacizma kot komunizma. V precejšnjem pomanjkanju je v Celju umrla leta 1950.
Konstrukti: je bila Alma lezbijka in nominirana za Nobelovo nagrado?
Z Almo Karlin so povezani mnogi konstrukti, utemeljeni na napačnih interpretacijah. Govori se, da je bila lezbijka, vendar za to trditev po mnenju Barbare Trnovec ni nobenega dokaza. Res je, da je več let živela s svojo prijateljico Theo, toda v svojih zapisih omenja več moških, v katere je bila zaljubljena – bila naj bi celo zaročena s Kitajcem, ki ga je pripeljala v Celje in s tem šokirala svojo konzervativno mater. Prav tako je laž, da je bila nominirana za Nobelovo nagrado, je pa res, da si je dopisovala z Nobelovo nagrajenko. Alma Karlin je imela ambivalenten odnos do okolja ter sebe, in če želite izvedeti, katere govorice o Almi Karlin držijo in katere ne, si preberite knjigo Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin.
Če se literarnega večera niste uspeli udeležiti, si lahko v naslednjem videoprispevku ogledate odlomek predavanja, v katerem Barbara Trnovec govori o trenjih v Celju na koncu 19. stoletja in o problematični nacionalni identiteti Alme Karlin.
