V sredo zvečer je v Kulturnem centru v Rogaški Slatini potekala osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Organizatorja kulturnega dogodka sta bila Občina Rogaška Slatina in Zavod za kulturo Rogaška Slatina.
Najprej je zbranim mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Rogaška Slatina, ki ga vodi zborovodkinja profesorica Mihaela Pihler, zapel slovensko himno. Zbrane je nato pozdravila direktorica Zavoda za kulturo Rogaška Slatina mag. Klaudija Redenšek. Osrednji govor je imela zaslužna red. prof. dr. Zinka Zorko, ki je po Franu Ramovšu in Tinetu Logarju utrdila temelje slovenske dialektologije. Skozi krajše predavanje nam je predstavila slovensko dialektologijo, dotaknila se je tudi Prešernovega jezika, prisluhnili smo zvočnemu posnetku srednještajerskega narečja Gorice pri Slivnici, opomnila pa nas je tudi na to, da je domači jezik oz. govor, ki ga govorimo, naš zaklad, saj je le-ta še kako pomemben pri ohranitvi slovenskega jezika in zato ga je potrebno še posebej negovati ter raziskovati. Osrednja govornica je podala tudi zelo optimistično trditev za prihodnje ohranjanje slovenskega jezika. Strokovnjaki so napovedali, da je slovenščina zaradi velike narečne razcepljenosti eden izmed 200 jezikov, ki se bodo v prihodnosti ohranili.
Dr. Zorkovi Prešernov dan zelo veliko pomeni. Njegovo poezijo so že v nižji gimnaziji natančno obdelovali, v gimnaziji je napisala razpravo o Ani Karenini in za njo dobila Prešernovo nagrado. Tudi v času študija slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani so študenti vsako leto imeli proslave, k temu so veliko pripomogli tudi tedanji profesorji s pripadnostjo slovenskemu jeziku. Na Univerzi v Ljubljani je za svojo diplomsko nalogo prejela Prešernovo nagrado. Dr. Zorkova pravi: »France Prešeren je bil izjemen umetnik in velika škoda je, da je prezgodaj odšel. Slovenska književnost je zelo bogata, slovenski jezik je tudi dejansko jezik za sporazumevanje, ima veliko dialektov, je vzoren knjižni jezik, imamo eno najboljših slovnic v Evropi, ki je narejena po evropskem zgledu. Naš jezik je izjemno bogat, nas povezuje in narečja so tudi na obmejnih prostorih ohranila občutek pripadnosti in tega je vedno več.«
Na sliki zaslužna red. prof. dr. Zinka Zorko.
Mešani mladinski pevski zbor ŠCC Rogaška Slatina je po zaključku govora dr. Zorkove zapel pesmi Brez besed (Mojmir Sepe) in Na avtocesti (Slavko Avsenik).
V zaključnem delu prireditve smo si ogledali monokomedijo prvakinje SNG Drama Ljubljana, pesnice, izr. prof. Saše Pavček z naslovom Bužec on, bušca jaz (besedilo je napisal Marjan Tomšič). Monokomedija, v kateri spremljamo Lučko, žensko srednjih let, je prejela nagrado Prešernovega sklada za igro, med drugim tudi Zlato školjko in nagrado Alojza Kocjančiča za ohranjanje istrskega jezikovnega izročila. Saša Pavček je v vlogi Lučke, Luče ali Lučane hudomušno predstavila žensko, ki igra tradicionalno vlogo matere in žene. Ko izve, da jo mož vara, se v stiski zateče k vedeževalki, ki ji za drag denar proda čudežni predmet, s katerim naj bi priklicala svojega moža nazaj domov. Toda zmedena Luča se zmoti in predse prikliče mladeniča, v katerega se strastno zaljubi. Njeno slepilo ne traja dolgo, saj ju zaloti mož, ki jo v besu in ljubosumju zapusti. Luča ostane sama, to pa ji vlije moči, da se bori dalje, saj je navsezadnje ženska, ki hoče ljubiti in biti ljubljena. Ko se zave svojih sanj in spozna, da mora bodisi oditi ali pa se soočiti z enoličnostjo zakona, se vsemu navkljub odloči ohraniti svoj smisel za humor in s tem pokaže svoj edinstven, večni optimizem. V spodnjem videu si lahko ogledate krajši prizor iz igre.
V avli Kulturnega centra Rogaška Slatina je bila tudi fotografska razstava Milana Sternada, nagrajenca Občine Makole v letu 2011, »Muzej na prostem Rogatec«. Slike si lahko ogledate v galeriji.
Oglejte si video insert in fotogalerijo s prireditve.
t/f/v: Jasna Colnerič
