Poudarki Grdine: »Po eni strani so vrednote ideali, tisto, k čemur stremimo, na drugi strani so to v bistvu izkušnje. O pravih govorimo tedaj, ko naletimo na vsebino, ki same sebe ne izpodkopava.« Kot primer je navedel vprašanje, če je uspeh za vsako ceno smotrn, ali če je nenehen napredek res nujno dober. »Vprašanje vrednot je vprašanje avtoritete, komu verjamemo, npr. posameznikovemu položaju ali človeku samemu. Zgodovina pozna ogromno primerov, ko je imel prav eden, ne pa večina. Vprašajmo se, kdo nam skozi medije govori, kaj ljudje potrebujejo. Nikoli jim ne dajo časa, kaj je prav in kaj ni, za odločitev o tem pa je potreben predvsem čas, ki ga ljudem odtegujejo. Svet je zaznamovan s tekmovalnostjo, saj se vedno nekaj prešteva in tako so postavljena pravila. Prihaja do razpada vsake možnosti za skupnost, te pa na sami tekmovalnosti ne morejo obstajati. Logika modernega življenja je usmerjena proti dolgoročnejšemu sobivanju.« Zanimiva je bila tudi njegova misel o trajnostnem razvoju, ki je sam po sebi nemogoč oz. bi to bil perpetuum mobile.
Poudarki Gržana: »Potrebujemo red glede tega, kar je prav, ker smo glede tega izgubili orientacijo. Naravni prav enačimo z božjim pravom, zato je treba upoštevati pravila zdrave, preproste logike. Zunanji prav ti ne koristi, če ga z notranjimi vzgibi farizejsko zlorabljaš. Tako je tudi v realnosti, ker navzven gospodje delajo vse po predpisih, ti pa so oddaljeni od naravnega prav. Pravila je treba ponotranjiti in iz njih živeti, drugače človek ne bo preživel.«
Kot primer je navedel, da po francoski raziskavi tamkajšnji otroci zaužijejo pri zajtrku tudi 80 kemikalij, o čemer se podatki prikrivajo, po drugi strani pa pobijemo vse bakterije, da je vse sterilno. »Naravno pravo je nad institucionalnim, je nad človeštvom. Ali smo se že toliko navadili blefiranja, da vrnitve k naravnemu nismo več sposobni? Vrednote, kot so potrpežljivost, skromnost in strpnost, niso instant dobrina, ampak jih je treba zvaditi. Ali bo globalni kapitalizem sploh dovolil, da se govori o njih? Grozno je videti, da se na večernem dnevniku, kjer naj bi bili ljudje modri, sploh ne želijo slišati, pa bi morala ravno njihova biti skrb za javno dobro.«
Izmed poslušalstva se je najprej oglasil Ivo Moser, ki je v razpravo vpletel dvakratno povečanje na položnici za vodooskrbo. Robert Maruša je izpostavil, da smo ob krizi vrednot tudi sredi krize zaupanja, Grdino pa pozval, da s svojim vplivom naredi nekaj v smeri izboljšanja položaja. Eminentni sogovornik mu je odvrnil, da sam nima praktično nikakršnega vpliva.
