Pogovor s svetnico SDS Jelko Godec: Leta 2006 je bila LUŠ na robu propada in popolnoma neprepoznavna

Jelka Godec (41) je diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer fizika-tehnika, in na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer enopredmetna fizika. Uspešno poklicno pot je začela v Prlekiji, na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, kamor se je poročila in kjer je preživela dobrih deset let. Leta 2006 se je skupaj z družino preselila v domači kraj na Ponikvo. Je mati treh otrok Tinkare (14), Lučke (10) in Gala (3). Če ji ostane kaj časa, ga nameni teku v naravi in potovanjem z avtodomom.

Vsi programi in dejavnosti na LUŠ temeljijo na izobraževanju. Moti me razmišljanje, da s prijavami na EU razpise nekomu konkuriramo. LUŠ se prijavlja na razpise s področja izobraževanja, ki lahko zajemajo tudi kompetence z drugih področij. Evropske komisije, Evropski socialni sklad itd. »ponujajo« sredstva in mi smo jih zgrabili z obema rokama.
V začetku leta 2006 sem začela z direktorovanjem na LUŠ. Takrat je bila LUŠ na robu propada in popolnoma neprepoznavna v lokalnem okolju. Moja strategija razvoja je takrat temeljila na izvajanju programov, dejavnosti, ki bi LUŠ približale javnosti. V Šentjurju je nastala vrzel na področju abonmajev in Občina je predlagala, da prevzamemo organizacijo abonmajev. To je bila idealna priložnost, da se začnemo pojavljati v javnosti. Sedaj smo uveljavljen in poznan javni zavod in strategija dela in razvoja temelji na drugih osnovah. V letošnjem letu smo dejavnost abonmajev opustili oz. jih predali drugim izvajalcem. V zadnjem letu ste na razpisih pridobili kar nekaj sredstev.

Nam lahko na kratko poveste, koliko sredstev ste prejeli z razpisov, s katerih razpisov, in na kratko, za katere namene?

Ko pišem prijave na razpise, bodisi nacionalne ali mednarodni mednarodne, v prvi vrsti razmišljam o vsebini in rezultatih projektov. Želje in povpraševanja občanov prenašam v vsebinsko prijavo. Zato je zame pomembno zadovoljstvo občanov, ko jim omogočimo brezplačno izobraževanje. V letih 2010-2013 bomo na področju dviga ravni pismenosti izobrazili več kot 570 starejših odraslih in brezposelnih, odprli smo Univerzo za 3. življenjsko obdobje, ki ima že v samem začetku 30 članov, omogočamo cenejše tečaje jezikov za starejše, pripravljamo študijske krožke itd.
Sredstva smo prejeli z Ministrstva za šolstvo in šport in iz Evropskih socialnih skladov za leta 2010-2013 v višini 150.534 EUR iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007- 2013 v skupni višini za pet partnerjev 286.252,26 EUR. Vedeti je potrebno tudi to, da je ta sredstva potrebno upravičiti, kar pomeni, da moramo vse račune, stroške dela in ostale stroške v najprej sami poravnati, šele potem nam odobrijo izplačilo. 

Je mogoče že čas, da se LUŠ postavi na svoje noge, neodvisno od financiranja občine in političnih pritiskov glede tega?

Ravno glede proračuna občine za leto 2011 so bili pritiski nekaterih svetnikov, da se vam občinska donacija za delovanje zmanjša. Iz proračuna prejemate 45.000 €. Občina Šentjur je ustanoviteljica javnega zavoda LUŠ. To ji daje obveznosti in pravice do javnega zavoda. Pritiski so na mene osebno in s tem posledično na zaposlene na LUŠ prisotni že ves čas in gre samo za politične igrice. Tako sta bila pri zadnjem sprejemu proračuna predlagana dva amandmaja s strani svetnikov iz Slivnice, da se del denarja za LUŠ nameni balinišču v Slivnici. Amandmaja sta bila zavrnjena z veliko večino. Zmanjšanje proračunskega denarja bi v tem trenutku pomenilo manj ugodnih izobraževanj za LUŠ. Višina 45.000 EUR predstavlja okoli 25 % vseh prihodkov LUŠ in je pomemben vir za predfinanciranje projektnih stroškov. V kolikor bi LUŠ začela delovati neodvisno od financiranja občine, potem ne bi več govorili o javnem zavodu. Občina bi tako izgubila javni zavod, ki deluje v javnem interesu na področju izobraževanja odraslih.

Zdi se, da vam je ta služba pisana na kožo. Kot direktorica zavoda imate visoko plačo, avtonomijo pri odločanju, sredstva iz občinskega proračuna, koristite občinske prostore. Zakaj ste se potem pred leti neuspešno prijavili na razpis za ravnatelja OŠ Blaža Kocena Ponikva? So na tem mestu politični pritiski manjši?

Kot direktorica javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost, imam zakonsko določeno plačo in je bila   določena že pred mojim začetkom direktorovanja. Zato so mi smešne opazke, da sem si jo sama določila. Plače javnih uslužbencev so javne in si jih lahko kadar koli ogledate na internetu. Moja plača je 1.740,00 EUR neto, kar je 10 EUR/uro. Sem človek, ki rada kaj postorim tudi brezplačno, in vem, da se to vse nekoč vrne. Dobro se z dobrim plača. Kar se tiče koriščenja prostorov pa le to, da nam mora ustanovitelj po zakonu zagotoviti materialne pogoje za izvajanje dejavnosti.

Zgodovine ne obujam, se pa iz vsake napake kaj naučim. Prijava na razpis za ravnateljico na Ponikvi je bila pozitivna napaka in zaupanje na besedo ljudem, ki so držali figo v žepu. Osnovni namen je bil dvigniti raven OŠ Ponikva na najvišji nivo osnovnih šol v Sloveniji. Danes sem prepričana, da so me taisti ljudje enostavno izkoristili, da so se znebili g. Bevca in nastavili novo ravnateljico, njim po meri.

Je za vas obremenjujoče dejstvo, da ste hči bivšega podžupana in vodje občinske SDS Jožeta Koržeta, in kako se uveljavljate v njegovi senci?

V senci se lahko hladiš, odpočiješ ali skriješ. Jaz ne delam ne eno ne drugo. Če se človek zna postaviti sam na svoje noge in se dokaže z delom, senca kar hitro zbledi. Staršem sem hvaležna, da so me naučili trdega in poštenega dela. In tukaj je njihov večinski prispevek, da sem do danes uspela uresničiti marsikaterega od zadanih ciljev iz mladosti, in da se pred ovirami ne vdam, ampak iščem nove poti.
Danes na meni več ni bremena znanega očeta. Sem pa v preteklosti to breme čutila predvsem v smislu dokazovanja, da nisem le »podžupanova hči«, kot ste me poimenovali tudi v vašem časopisu. 

Vaša stranka se je edina v občinskem svetu razglasila za opozicijsko stranko. Čeprav ste največja šentjurska stranka, zmagali ste celo na volitvah, imate devet občinskih svetnikov, pa ste vseeno v podrejenem položaju v OS. V začetku tega mandata smo ugibali, kdaj se boste tudi politično povezali z Listo Marka Diacija – GOŠ, pa do tega ni prišlo. Zakaj ne?

Na to vprašanje ste dobili odgovor že večkrat. Nesmiselno je zadeve ponavljati in nenehno razlagati, kakšen je bil potek pogovorov, dogovorov … Sama v pogovorih z LMD – GOŠ nisem bila prisotna, sem pa bila obveščena o poteku. GOŠ ne deluje kot stranka, sami veste, da je to le društvo. Mi imamo svoj Izvršilni odbor občinskega odbora SDS, kjer se zadeve predebatirajo, zberejo se mnenja in zastopajo enotni pogledi. To za GOŠ ne moremo trditi. Kolikor imam občutek, delujejo zelo individualno, brez politične strategije. Mi takšnega ad hoc dela nismo navajeni in tudi to je bil eden izmed razlogov, da nismo našli skupnega imenovalca. GOŠ smo predstavili naš izdelan program dela za ta mandat. Pogovori so se zaključili, še predno smo program v celoti predstavili. Očitno so se dejstva, da je naš program dober in realno zastavljen, ustrašili in prekinili pogovore. S strani GOŠ je kasneje prišlo do izjav, da je bil namen SDS izključno podžupanska funkcija, kar definitivno ne drži. Do te točke pogovori niti niso prišli.

Težko bi analizirala enoletno Diacijevo županovanje. Večina projektov, ki se sedaj izvajajo, so bili izdelani v Tislovem mandatu, npr. vrtec Hruševec, rekonstrukcija šole in igrišče na Planini, obnova centra Gustav … Pravo analizo bomo lahko naredili po treh letih njegovega županovanja, ko se bo že videlo, kako daleč smo z navezovalno cesto, s kulturnim centrom, športno dvorano pri Šolskem centru Šentjur itd. Tako ga ne bi ne grajala ne hvalila. Morda se bosta najini poti nekoč srečali in bo potrebno združiti moči.

V Sloveniji je v večini primerov tako, da se najprej začne medijska gonja na osnovi nekih govoric. Kasneje pride ali pa ne do preiskav in le redko zadeva doživi sodni epilog. Smo stranka, ki zagovarja transparentno delo in obsoja koruptivne posle. Kakšni bodo zaključki računskega sodišča, ne vemo in takšne kot bodo, jih bomo sprejeli. Vsekakor se jih ne bojimo. Morate vedeti, da župana Tisla iz stranke nismo nadzirali in je bil pri svojem delu samostojen.

S strani OO SDS Šentjur sta bila evidentirana dva kandidata, Štefan Tisel in jaz. Edino midva sva dobila popolno podporo s strani občinskega odbora SDS Šentjur. Odločitev o dokončnem kandidatu bo dal IO SDS s predhodnim posvetom s predsedniki odborov v naši volilni enoti. Danes, ko to berete, bo kandidat že znan. Za volivce bodo vsi SDS kandidati znani 28. oktobra. 

Volivci so se, kot kaže, naveličali političnih strank in starih obrazov. Zdi se, da volivci vedno bolj iščejo nove politične opcije ali neodvisna gibanja, vendar tudi te vodijo razni več ali manj uspešni bivši politiki oziroma so kulisa za politično povzpetništvo. Kako politiki vrniti ugled?

Novo ustanovljene liste obljubljajo rešitev kot čarobno palčko, s katero bodo zamahnili po zraku in blaginja Slovenije bo tu. Nekateri celo pravijo, da bo Sloveija leta 2014 najboljša država na svetu. Če pogledate liste bolj podrobno, se na njih pojavljajo stari obrazi. LDS in Zares sta le navidezno izginila s političnega prizorišča. Imena iz njunih strank pa se pojavljajo na novih t. i. neodvisnih listah.

Sedanja globalna kriza je tako rekoč celotna. Ekonomska kriza je posledica krize vrednot in hudega nezaupanja do vodstvenih elit. Zdi se, da človeštvo drvi v smer nekakšnega novega socializma. Kam nas vodi SDS? Ali ima v programu načelne rešitve?

Na teh volitvah bo potrebno izbrati program. Slovenska demokratska stranka je prva predstavila program z načelnimi rešitvami. Pol leta smo v stranki SDS izvajali projekt Nova vlada, preko katerega smo zbirali komentarje, ideje državljanov. Pred tednom dni smo predstavili paket rešitev 10+100, ki med drugim vsebuje: zmanjšanje števila ministrstev na 10, omejitev deleža javne porabe na 45 % BDP, podporo ustvarjalnim in podjetnim, skrajšanje časa umeščanja objektov v prostor, odpravo kreditnega krča, umestitev stanovanj v lasti bank na trg … Več si lahko preberete na www.sds.si.

Kako si predstavljate koordinacijo in sodelovanje z občinsko upravo v primeru zmage stranke SDS na državnozborskih volitvah. Bo potrebno otopliti odnose med SDS in LMD – GOŠ, da bodo privedla do sodelovanja? Lahko pričakujemo novega podžupana s strani SDS?

V mandatu Janševe vlade je bilo v Šentjurju izpeljanih veliko projektov, čeprav nismo imeli poslanca. V času vlade Pahorjeve vlade smo imeli opozicijskega poslanca, vendar kar nekaj lokalnih liderjev, ki so člani nekdanjega koalicijskega trojčka, pa niso pripeljali niti enega novega projekta v občino. Občini bo potrebno pomagati pridobivati sredstva iz kohezijskih in evropskih skladov, da bo lahko uresničila projekte in programe, ki so pomembnejši za občane in celotno območje Kozjanskega. Poslanec iz vrst SDS bo deloval predvsem na tem, da ta sredstva »prinese« v Šentjur. To bo možno le v primeru, da bo SDS vladajoča stranka. Verjamem, da se tega zaveda tudi občinska oblast.