V prvi polovici leta je Alpos ustvaril 1,6 milijona € prihodkov od prodaje, kar je skoraj 70 % manj kot v enakem obdobju lani. Polletna izguba je znašala tri milijone €, upniki imajo poleg tega priznanih še 151 milijonov € terjatev.
Drugače povedano, Alpos drvi v prepad tudi pod vodstvom uprave Ljubomirja Osovnikarja. Že na avgustovski skupščini so delničarji dali signal, da niso zadovoljni z letnim poročilom poslovanja podjetja pod vodstvom Mirjana Bevca, nov nadzorni svet, ki ga vodi Vasilij Prešeren, pa je pred dnevi Osovnikarjevi upravi naložil pripravo načrta finančnega prestrukturiranja. Nadzorniki namreč ugotavljajo, da so bili po potrjeni prisilni poravnavi bankam upnicam in Slovenski industriji jekla (SIJ) s strani uprave posredovani nepopolni in netočni podatki o poslovanju in razmerah v hčerinskih družbah. Ob tem so bile ugotovljene tudi številne nepravilnosti.
Na pobudo bank upnic (Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor, Abanke Vipa, Factor banke in Probanke), ki so 80-odstotne lastnice Alposa, ter Sija, ki ima petinski delež, so bile nepravilnosti ugotovljene šele po potrditvi pravnomočne prisilne poravnave, ko je nova uprava na čelu z Ljubom Osovnikarjem pregledala in ugotovila dejansko stanje.
Bo Bevčeva uprava odškodninsko odgovarjala?
Med drugim je bilo ugotovljeno, da bi bila potrebna dodatna obsežna konverzija terjatev upnikov, poleg tega bi Alpos potreboval še dodatna likvidna sredstva. Kljub predvidenim ukrepom pa uprava ni zagotovila, da bi skupina Alpos v nadaljevanju lahko poslovala pozitivno in bila sposobna odplačati preostanek znižanih dolgov. Nadzorni svet Alposa je tako na podlagi novih dejstev zadolžil upravo družbe, da pripravi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in realno ugotovi možnosti njegove izvedbe. Hkrati nadzorniki pričakujejo, da bo uprava pripravila in vložila odškodninske zahtevke proti odgovornim osebam v prejšnji upravi Alposa, ki jo je vodil Mirjan Bevc.
Dvoličnost bank
Nenavadno je, da so se banke pustile tako »nategniti«, še posebej, ker je bil do prisilne poravnave vseskozi kritičen tudi prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki je pred meseci dejal, da je načrt finančne reorganizacije zastavljen preoptimistično. Očitno je imel prav. V začetku septembra se je omenjal tudi odstop Ljubomirja Osovnikarja, ki pa za zdaj ostaja na čelu Alposa, katerega usoda je še naprej v rokah bank, ki seveda lahko predlagajo stečaj. To lahko med drugim stori tudi uprava družbe, a ta po naših informacijah temu ni naklonjena, zato naj bi tudi prišlo do možnosti Osovnikarjevega odstopa.
Čudenje bank nad slabim položajem je dvolično, saj so vseskozi tesno sodelovale z Bevčevo upravo, s katero so se o finančnem prestrukturiranju začeli pogovarjati že konec leta 2009, na kar je v posebnem pismu opozoril tudi svet delavcev, ki bankam očita, da ne spoštujejo sporazuma o prisilni poravnavi: »Slovenska industrija jekla (SIJ) je začela dobavljati material, medtem ko banke iščejo vse mogoče razloge, da ne bi izpolnile zaveze iz sporazuma, pri čemer so se obvezale le v tem, da bodo zagotovile akreditivni potencial za nakup repromateriala.«
Delavcem je podporo izrekla tudi šentjurska občina. Župan Marko Diaci je pozval banke, da Alpos rešujejo konstruktivno in da spoštujejo podpisan sporazum o ravnanju upnikov. Diaci je pisal tudi odhajajočima premierju Pahorju in finančnemu ministru Križaniču. Nanju apelira, da se izkoristijo vse možnosti, ki lahko preprečijo stečaj Alposa.
Po poti srbskega Alposa?
Dokončni propad Alposa bi v Šentjurju ogrozil skoraj 400 delovnih mest, brezposelnost, ki že zdaj znaša več kot 10 %, bi se povečala za 50 %. Kako se izogniti tako črnemu scenariju, očitno ne ve nihče, v rezultatih poslovanja ni niti najmanjšega upanja za dvig iz pepela. Vprašanje je, če lahko sploh še kaj spremenijo tudi obljubljena dodatna sredstva bank. Vse bolj se zdi, da so Alposu v zdajšnji obliki šteti dnevi.
Vseeno je upati, da šentjurski Alpos ne bo šel po poti hčerinskega podjetja v srbskem Aleksincu. To ima od marca lani blokirane vse transakcijske račune. Zaposleni so zato pred dnevi pozvali srbskega ministra za delo in socialno politiko, da jim priskoči na pomoč. Delavci so v pismu ministru navedli, da se je družba v težkem položaju znašla predvsem zaradi nevestnega dela vodstva podjetja. Po njihovih navedbah obstaja utemeljen sum o organiziranem gospodarskem kriminalu.
Zapisali so še, da je bil Alpos (nekdanji Fahop Aleksinac) pred privatizacijo uspešno podjetje, ki je poslovalo z dobičkom, po privatizaciji pa je postalo najbolj zadolženo podjetje v regiji. Sindikat stavkajočih delavcev Alposa v Aleksincu je minuli petek sprejel pisno izjavo, v kateri predlagajo stečaj svojega podjetja, poroča spletni portal Aleksinacnews.com …
Iz pisma Sveta delavcev Alposa
»Nimamo namena, da bi prosili za miloščino. To ni v navadi kozjanskega človeka! Prosimo pa za razum in objektivno oceno, da je podjetje sposobno preživeti. Upamo, da je v bančnem znanju še kaj več kot samo predlogi za stečaj. Ali pa je potreba po uničevanju tako velika? Vendar bi bilo smiselno, da lastniki prodajo naše podjetje, ko bo v dobri kondiciji. Vsi zaposleni smo prepričani v nadaljnje uspešno poslovanje Alposa, seveda ob podpori lastnikov in ponovno pridobljenem zaupanju poslovnih partnerjev.«
Sporočilo Alposovih delavcev iz Srbije
»Mi, ponižani delavci Alposa Aleksinac, obveščamo našo lokalno skupnost, stečajnega upravitelja, ministre in »brate Slovence«, da smo dne 22. 9. 2011 sprejeli odločitev o stečajnem postopku. Če ne bi bilo žalostno, bi bilo smešno!«
L.H. / Šentjurske novice, 28. 9. 2011
