G. Polnar, ste prekajeni politični maček, ki se je dolga leta uveljavljal v Liberalni demokraciji Slovenije, nazadnje tudi kot kandidat za poslanca Državnega zbora. Zatem ste leto pred lokalnimi volitvami javno podprli kandidata za župana Marka Diacija in politično opcijo zamenjali za nestrankarsko. Kaj je bil vzrok?
V mandatu 2006-2010 sem bil na listi LDS izvoljen v občinski svet. Po enem letu dela in podrobnem ogledu položaja sem zavzel brezkompromisno opozicijsko držo proti Tislovi politiki lagodne brezbrižnosti, ki se je izražala v doslednem nepoznavanju in nepriznavanju županskih obveznosti, utemeljena pa je bila na bleferskem postavljaštvu pred ljudmi. Ocenil sem, da je eden mandat v opoziciji dovolj in da bo treba nekaj storiti, če hočem preiti od opozicijskega besedovanja k odločevalskemu uresničevanju. S kolegom Diacijem, ki je bil poleg mene edini upoštevanja vreden opozicijski svetnik, sva se v prvi polovici leta 2009 odločila, da greva na lokalne volitve jeseni 2010 s svojo listo. Medtem sem izstopil iz LDS. Že takrat sem bil prepričan, da je Diaci sposoben v neposrednem dvoboju premagati tedanjega župana Tisla in sem v vašem časopisu to tudi javno napovedal. Od vseh udeležencev v lokalni politiki sem zaradi tega požel zavidljive količine poroga in zasmehovanja. Danes vemo, kako se je vse skupaj končalo.
Lista Marka Diacija – Gibanje za občino Šentjur (LMD – GOŠ) je pred kratkim ustanovila društvo, registrirano na Prešernovi 30 v Šentjurju, katerega predsednik je Jože Mastnak Marjan. Je torej društvo tisto, ki je pospravilo v koš šentjursko strankarstvo in zakaj ustanovitev društva kot pravne oblike? Zakaj je predsednik ravno Jože Mastnak Marjan in ne kdo drug in zakaj na ustanovno sejo niste povabili širše javnosti, kot je sicer praksa pri tovrstnih projektih? Koliko članov v tem trenutku šteje društvo? Bo torej občini vladalo društvo?
Šentjurskega strankarstva ni nihče pospravil v koš. Gibanje za občino Šentjur je na volitvah v občinski svet prejelo 20 % glasov, torej eno petino. Ob tem velja spomniti, da je SDS prejela eno tretjino glasov, preostanek pa si je razdelilo pet strank. Trditev o porazu strank na volitvah v občinski svet je povsem zgrešena in ob natančnem vpogledu v volilne izide tudi dejstveno nepravilna. Društvo smo registrirali zato, ker je to najmanj vnaprej omejujoča organizacijska oblika, saj zasledujemo naš temeljni cilj: v dejavnosti vključevati kar se da širok krog ljudi in onemogočati nesmiselne politične blokade, ki se pri vodenju lokalne politike premnogokrat prenašajo z državnega na lokalni nivo. Jože Mastnak Marjan je prava oseba za predsednika društva, to je dokazal s svojim kvalitetnim delom v Krajevni skupnosti Blagovna in dolgoletnim aktivnim delovanjem na področju kulturnih dejavnosti v občini. Mislim, da bo s svojo obsežno komunikacijsko mrežo dober motivator in mobilizator pri pridobivanju novih ljudi. V GOŠ spoštujemo načelo, da ima v politiki vsakdo samo eno funkcijo. Ob imenovanju za podžupana sem predal funkcijo vodje svetniške skupine kolegu Borisu Beleju. Mislim, da društvo trenutno šteje nekaj čez 70 članov. V občini je izvršilna oblast župan, zakonodajna pa občinski svet, seveda v okviru zakonskih pooblastil. Glede tega bi, vsaj po mojem skromnem mnenju, stvari vendarle morale biti jasne. Še posebej zato, ker župan ni nekdo, ki bi vzniknil od nikoder, ampak je postal to, kar je, po svobodno izraženi volji večine volivk in volivcev v občini. Oblast vedno izvajajo ljudje, društva ali stranke so samo okviri, ki predstavljajo nujno organizacijsko obliko za udeležbo v proceduralnem delu politike. Brez tehtne potrebe se jim pripisuje prevelik pomen. Samo poglejte državni nivo. V naši državi nominalno vladajo socialni demokrati. Analizirajte zadnja tri leta njihovega vladanja in poskusite najti eno odločitev, ki bi jo lahko označili za socialnodemokratsko. Ne morete si misliti, na kakšne težave boste naleteli.
V LMD – GOŠ ste pred volitvami zagovarjali tesen stik z ljudmi. Kako danes skoraj po letu dni izvajate to komunikacijo, navzlic temu, da naj bi župan uradne ure za občane skrčil na 2 uri na teden. Na kakšen način in komu je neodvisna lista (ali društvo) odgovorna?
Lista sama po sebi nima človeške identitete, zato ne more biti odgovorna na način, kot to velja za njene člane. Vsi, ki smo nosilci določenih funkcij, smo za svoje delovanje odgovorni občankam in občanom. Izpostavljeni smo njihovi kritični presoji in periodični preveritvi na volitvah. Objava županovih uradnih ur je posledica spoštovanja predpisov in ni nič drugega kot minimalni standard, ki mora biti izpolnjen pri komunikaciji z občani. Analiza dosedanjega delovanja pokaže, da ima župan povprečno vsak delovni dan neposreden stik s štirimi občankami in občani, ki se nanj obrnejo v razreševanju konkretnih zadev. Zgražanje, predvsem občinskih svetnikov in svetnic SDS, da se je za sestanek potrebno najaviti po telefonu, je navadna otročarija. Najbolj elementarna organizacija dela pri tako kompleksni funkciji, kot je županska, zahteva predhodno časovno razporeditev posameznih opravil. To je razumljivo vsakemu normalnemu in dobronamernemu človeku.
Da se še vrneva k volitvam, kjer ste bili zelo aktivni na socialnih omrežjih in z osebnim stikom. Danes so vaši aktivisti dokumentirano povsem utihnili. Je bil namen dosežen in po uspešnih volitvah ni več stvari, na katere bi se moralo opozoriti? Je čas za razdelitev plena in uvrščanje goševcev v vse vidne in upravne funkcije na občini Šentjur? Po drugi strani pa je očitno, da se nekatere, ne najboljše prakse, tudi pod novo oblastjo niso spremenile.
Lokalne volitve so bile lansko leto oktobra, drugi krog volitev za župana je bil konkretno 24. oktobra. Takrat je bilo tudi nepreklicno konec vseh volilnih aktivnosti oziroma če sem povsem natančen, smo s predvolilno kampanjo prenehali dva dni pred volilnim dnem, tako kot zahteva zakon. Dejstvo, da smo zmagali na županskih volitvah in dosegli odličen izid na svetniških, je za nas pomenilo, da prevzemamo oblast v občini z vsemi obveznostmi in dolžnostmi, ki iz tega izhajajo. Vsakodnevno operativno delo se razlikuje od volilne kampanje, mi pa se od ostalih razlikujemo tudi po tem, da nismo vsak trenutek dneva obremenjeni s posledicami naših dejanj za prihodnje volilne izide. Velikokrat se nasmejim, ko berem ali slišim, da si bomo razdelili plen. Nihče od tistih, ki postavljajo takšne teze, ne zna definirati oziroma natančno opredeliti, kaj sploh je ta plen. Tu moram biti brutalno jasen. Temeljni komponenti plena sta dve: dolgoročni dolg v višini 4,2 milijonov evrov in proračunski prihodki, ki jih bomo morali postopno povečevati, da bomo lahko poravnavali prevzete obveznosti. Šentjurskima državnozborskemu poslancu (Štefanu Tislu) in državnemu svetniku (Jožetu Koržetu) sem javno predlagal, da združimo svoje moči pri oblikovanju strategije pridobivanja sredstev iz državnega proračuna in skladov Evropske unije. Ideja je temeljila na predpostavki, da je interes lokalne skupnosti nad interesom stranke. V odgovor sem dobil samo molk in tišino. Zelo bi me zanimalo, katere vidne in upravne funkcije na občini imate v mislih in rad bi slišal imena goševcev, ki so zasedli te funkcije.
Večkrat ste v vaših filozofskih debatah opozarjali na javni interes. Po končanju dela komisij na javnih razpisih rezultatov ni objavljenih na javnih mestih – npr. občinski internetni strani ipd. Čemu skrivanje, saj druge občine to objavljajo?
O javnem interesu sem vedno in poudarjeno govoril v povezavi z uporabo javnega denarja. Bistveno je, da nikoli ne dovolimo zasebnim pregreham, da postanejo najprej razlagane, potem pa udejanjene kot javne koristi, financirane iz občinskega proračuna. Rezultati razpisov so informacije javnega značaja, dostopne vsem, ki jih to zanima. Podatki so na voljo v občinski upravi. Prepričan sem, da vsi zainteresirani zelo dobro vedo, kje lahko dobijo želene informacije in so jih že pridobili. Predlog, da bi tudi te informacije, poleg vseh ostalih, objavljali na spletni strani, je dober. Osebno se bom zavzel, da bo uresničen.
Ko sva že ravno pri občinski internetni strani in obveščanju občanov: novi župan je prestavil svojo propagando v višjo prestavo. Po izidu občinskega Utripa, ki v bistvu ni nič drugačen od kritiziranega Tislovega Informatorja, kar dežujejo informacije o delu župana in občinske uprave. Na občino pa poleg tega prihaja še profesionalna piarovka Polonca Mastnak. Se nam obeta poplava informacij?
V prejšnjem vprašanju trdite, da na občini skrivamo informacije, zdaj pravite, da informacije z občine kar dežujejo. Protislovja tudi pri najboljši volji ni mogoče spregledati. Komunikacijo z javnostjo nameravamo vzpostaviti na profesionalen način, kar pomeni, da bomo spoštovali pravočasnost in korektnost. Prepričan sem, da bomo to znali storiti na način, ki ljudem ne bo šel na živce.
V občinskem svetu ste znani po ostrih verbalnih obračunavanjih z občinskimi svetniki, predvsem iz SDS. Ne glede na to, ali ste v županovi koaliciji ali opoziciji. V Šentjurskih novicah imate tudi svojo rubriko – polnarizmi. Je resnica le ena – Polnarjeva?
Govoriva o političnem slogu. V vseh razpravah nastopam zavestno polemično. Na vsako temo, o kateri bom razpravljal, se temeljito pripravim: preberem vsa gradiva, premislim prebrano, odkrijem vzročno posledične povezave, oblikujem svoje stališče do predlaganih sklepov in pripravim argumentacijsko konstrukcijo v podporo svojih predlogov. Govorim v jeziku, ki si zasluži, da je slišan. Nikoli nisem imel težav biti v manjšini in nikoli se nisem podrejal večini, če sem bil prepričan v nasprotno. Rubrika, ki jo omenjate, ni nastala po moji volji, na to tudi nisem mogel in nikakor ne bi hotel vplivati, ampak je verjetno nastala kot plod uredniške odločitve. V njej so mnogokrat povezane misli in besedne zveze, ki sem jih izrekel v različnih, med seboj popolnoma neodvisnih kontekstih. Rezultat je, gledano z bralčevega zornega kota, morda malce čudaško govorjenje, ki v glavnem izzveni humorno. Meni pa se zdi, da je to bolj avtorjeva oblika zafrkavanja z mojo govorniško prakso. Pa da ne bo nesporazuma, mislim, da je takšna oblika kritične presoje ravnanj javnega funkcionarja povsem na mestu. Nisem pristaš uniformiranega mišljenja in predvsem spoštujem osebni pogled na zadeve našega tukaj in zdaj. Zato je namig iz dela vprašanja o eni sami resnici svetlobna leta daleč od dejanskosti.
Kako ocenjujete delo župana Diacija po 300 dneh županovanja? Kako dela občinska uprava, tudi ob podatku, da se za večino odlokov angažirajo zunanji svetovalci? Vsebinsko so bili npr. razpisi za društva praktično identični dosedanjim. Se bo OU pod Diacijem še širila?
Občina Šentjur ima prvič po reorganizaciji slovenske lokalne samouprave leta 1994 poklicnega župana. Na podlagi lastnih izkušenj, ki sem jih pridobil kot član nadzornega odbora občine in kot občinski svetnik v prejšnjih mandatih, odgovorno trdim, da imamo prvič župana, ki ve, za kaj gre. Natančno pozna vse pristojnosti občine, vse svoje obveznosti, obvladuje strukturo občinske uprave in je sposoben samostojnega delovanja brez prišepetovalcev. To se najbolje izpričuje na sejah občinskega sveta, kjer suvereno obvladuje vsakokratne teme z dnevnega reda in takoj verodostojno odgovarja na razprave, pripombe in vprašanja svetnic in svetnikov. Morebitno ugotovitev, da je to samoumevno, lahko takoj zanikam s preverjeno izkušnjo iz prejšnjega mandata, ko smo imeli župana, ki se nikoli ni kaj posebej vmešaval v svoje delo. Za vsako malenkost je klical na pomoč občinske uslužbence, v štirih letih pa ni zmogel niti ene poštene razprave, v kateri bi pojasnil svoja stališča do posameznih odprtih problemov. Trditev, da se za pripravo večine občinskih odlokov najemajo zunanji svetovalci, je popolna neresnica. Občina ima podpisano eno svetovalno pogodbo, in sicer z odvetniško družbo Mužina in partnerji, v vrednosti 18.000 evrov letno. Dr. Aleksij Mužina, nekdanji predsednik Državne revizijske komisije, je ena vodilnih slovenskih avtoritet na področju javnega naročanja in koncesijskega prava. Zakonske pristojnosti občine kot organa lokalne samouprave so izredno obsežne. Mariborski Inštitut za lokalno samoupravo je pripravil katalog pristojnosti občin, ki ga sproti dopolnjuje z vsemi zakonskimi spremembami. Spletna aplikacija omogoča vsem, ki z vulgarnimi poenostavitvami omalovažujejo zaposlene na občini, vpogled v njihovo zmoto. Prevladujočo večino nalog, več kot 80 %, opravijo občinski uradniki samostojno, na podlagi lastnih znanj in izkušenj.
Na mestu podžupana boste opravljali specifične razvojne naloge. Nam lahko poveste kaj več o prvih izsledkih? Boste za vaše delo potrebovali zunanje sodelavce ali se boste naslonili na lastno pamet?
Izdelava dolgoročnega razvojnega programa občine za obdobje od 2014 do 2025 bo temeljila na realni oceni bodočih prihodkovnih zmožnosti. Načrt je naš osnovni razvojni dokument, predstavljal bo izhodišče za vsa naša nadaljnja ravnanja, zato ga bomo tudi ustvarili sami. Računam na dejavno sodelovanje vseh političnih in družbeno interesnih struktur pri njegovi pripravi.
Kako gledate na realizacijo dveh najpomembnejših „Diacijevih” investicij, navezovalne ceste in Kulturnega centra Šentjur?
Obe investiciji sta življenjskega in dolgoročnega pomena za občino. Povezovanje tako pomembnih projektov z določeno osebo je nesmiselno in je uporabno samo v funkciji spektakelskega pretiravanja. Navezovalna cesta je državni projekt, katerega predračunska vrednost je 32 milijonov evrov. Denarno velikost investicije lahko najbolj plastično ponazorim s podatkom, da je bil leta 2010 šentjurski občinski proračun realiziran v višini 18 milijonov evrov. Občina je pripravila podroben prostorski načrt, za katerega poteka pridobivanje soglasij 34 državnih institucij. Pričakovati je, da bomo dokument na občinskem svetu obravnavali še letos.
Pri postopkih za začetek izgradnje Kulturnega centra Šentjur ni mogoče zanikati resnih težav, ki so nastale pri iskanju najboljše možnosti za preselitev sodišča na novo lokacijo. To je neogibni pogoj za kakršnekoli dejavnosti po predvidenem načrtu uporabe obstoječega prostora. Jasno je, da država, konkretno Ministrstvo za pravosodje, ni zainteresirano za spremembo lokacije in za to nima predvidenih sredstev. Navedeno dejstvo je takoj povzročilo radost pri naših političnih nasprotnikih. Z neprikritim zadovoljstvom so začeli privoščljivo razlagati, da bo vse skupaj propadlo, še preden se bo zares začelo, pri tem pa zlahka spregledali, da so nov kulturni center pred volitvami promovirali kot enega svojih nosilnih projektov. V svojih folklornih projekcijah se veselijo neizgradnje objekta, ki bi imel nepresegljivo splošno korist. Stališče je vredno začudenja, še bolj pa je zaznamovano z intenzivno dimenzijo čudaštva.
Pred mesecem dni smo zasledili informacijo, da ne zanikate poslanskih ambicij. Kako ste si to pot zamislili kot nestrankarski kandidat, na kateri listi oz. stranki se bo pojavilo ime Robert Polnar za poslanca?
Čisto vsemu, kar vidite napisano, tudi ni treba verjeti. Zakonodajna veja oblasti je preveč pomembna, da bi jo lahko prepustili ljudem, ki so trenutno v Državnem zboru. Vzemimo za primer sedanjega šentjurskega poslanca: večino časa v parlamentu dreveni kot lipov bog, občasno pa mu dovolijo štorasto prebirati tuje otrobe, da se lahko utrjuje na poziciji politika brez barve, vonja in okusa. V razmerah, ko je negotovost velika, sposobnost obvladovanja razmer majhna, odgovornost za izrekanje populističnih ocen pa nikakršna, potrebujemo predstavnike ljudstva, ki bodo znali in zmogli na podlagi treznih ocen in resnosti v javnem komuniciranju zagotoviti družbeno preobrazbo.
Slovenska različica vodilnega političnega razreda v sedanji obliki je za kaj takega opravilno nesposobna. Sejanje panike ob kriznih razmerah in vzbujanje strahu, da bi bili rešitelji bolj potrebni, povzročata nepotrebne družbene stroške in dolgoročno škodujeta blaginji ljudi. V spreminjanju takšnih razmer želim sodelovati, tega ne zanikam, ni pa to imperativ, ker je mnogo stvari odvisnih od političnih procesov v prihajajočih mesecih.
S svojimi pronicljivimi mislimi in z odličnim znanjem s področja financ bi bili več kot odlična okrepitev Pahorjeve vlade. Kako ocenjujete delo Boruta Pahorja in vlade nasploh?
Sliši se precej obrabljeno, toda preden karkoli izrečem, je treba povedati, da Pahorjeva vlada deluje v zgodovinsko izjemno težkih razmerah v makroekonomskem okolju. Mislim, da bi se kazalo osrediniti na pet bistvenih točk, ki se neposredno nanašajo na velike dileme pri izvajanju politike:
1. Znanje o ekonomskem razvoju je zelo omejeno; priporočljiva je skromnost pri oblikovanju politik in previdnost pri prevelikem posploševanju.
2. Vedno znova se uveljavlja sklepe brez prave podlage, ki dajejo doktrinarno podporo politiki: tak primer je denimo francosko-nemški vlak.
3. Običajna modrost je nestabilna, redno se spreminja v nekaj drugega, morebiti nasprotnega od prejšnje stopnje, čeprav so njeni zagovorniki spet zelo samozavestni, ko vsiljujejo novo pravovernost.
4. Za nazaj se pogosto strinjamo, da politike ekonomskega razvoja niso služile svojemu izraženemu cilju in da so temeljile na slabih zamislih.
5. Običajno trdimo, da slabe zamisli uspevajo, ker so v interesu vplivnih skupin in da se to brez dvoma dogaja. Da se to dogaja, je nekaj vsakdanjega, vsaj od klasikov angleške politične ekonomije naprej, in dogaja se s presenetljivo doslednostjo. To je bistvo vsega. Slabe zamisli morebiti ne služijo deklariranim ciljem, vendar je značilno, da se za njihove poglavitne arhitekte izkažejo kot zelo dobre zamisli. V sodobnem času je bilo v ekonomskem razvoju veliko eksperimentov, ob katerih je težko prezreti njihov skupni imenovalec. Načrtovalcem gre po navadi prav dobro, čeprav so subjekti poskusov pogosto tepeni.
Prizadeto je bistvo slovenske družbe, ki je v svoji substanci razdeljena na ljudi, ki lahko delajo kar jih je volja, in na ljudi, lahko jim rečemo žrtve, ki so prisilni porabniki njihove socialne agresivnosti. Postavljeni smo pred nalogo, da državo, ki je postala talec vsakovrstnih zablod, ponovno vzpostavimo. To moramo storiti državljani, saj ne gre samo za dilemo, kako to storiti, ampak predvsem, kdo bo to storil.
jg / Šentjurske novice, 31. 8. 2011
Šentjurske novice za vsakega Šentjurčana! Pridružite se nam na Facebooku (KLIK!)
