Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

S 5. seje Mestnega sveta Šentjur: po mestnih ulicah s 30 km/h


 
Po dobrih štirih mesecih se je nekaj dni pred dnevom državnosti na svoji 5. seji sestal Svet Mestne skupnosti Šentjur (MSŠ). Od 17 se je seje udeležilo 11 svetnikov. Nekateri so istočasno sodelovali v sosednjem prostoru na seji odbora SDS, svetnika Robert Gajšek in Viljem Romih pa sta se doslej prikazala le po enkrat. Vzdušje na seji je bilo dokaj konstruktivno, precej aktivni so bili mlajši svetniki (Jure Godler, Laura Lajh – Rauter in Jure Raztočnik).

Predsednik Jože Štiglic je svetnike seznanil, da si je močno prizadeval, da tajnik MSŠ še naprej ostane dosedanji uslužbenec Gorazd Bebar, ki poslej skrbi tudi za rifniško KS. Med realizacijo sklepov s 3. in 4. seje je omenil pobudo za odstranitev korit na Mestnem trgu, aktivnosti za pripravo statuta in poslovnika, zadovoljstvo s prireditvijo Šentjurčani Šentjurčanom na Šentjurjevem, štiri tisočake pa bo MSŠ v dogovoru s KS Šentjur – Rifnik namenila za cesto na Resevno. Postavljenih je bilo pet novih eko otokov, kmalu naj bi postavili nekaj klopi ob Pešnici in koše za pasje odpadke. V tem trenutku je že opravljena revitalizacija kostanjevega drevoreda v Zgornjem trgu in starih dreves pri železniški postaji.

V povezavi s proračunom je Štiglic poudaril, da si prizadeva izvedeti, koliko sredstev se iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zbere v občinskem proračunu, saj se mestu v primerjavi s krajevnimi skupnostmi po njegovih izračunih namenja nesorazmerno nizek delež. Iz teh sredstev sta bila doslej v mestu narejena zgolj dva manjša makadamska odseka, po drugi strani pa je cestno omrežje v alarmantnem stanju. Na občinski razpis se bo MSŠ letos prijavila s projektoma ureditve 553-metrskega odseka proti pomožnemu igrišču (51.000 €), ki sicer sodi h KS Blagovna, uredili pa bi radi tudi cesto Na Tičnico, vendar so težave s kooperativnostjo meščanov, česar je pri podeželskih skupnostih veliko manj. Veliki problemi so tako zlasti z urejanjem parkirišč v blokovskih naseljih.

Občina bo na mestnem območju letos uredila Ulico Franja Malgaja v Hruševcu (inv. vrednost 1,7 mio €) in most čez Pešnico (95.000 €), vendar se pri tem še ne ve, če bo v to vključen tudi odsek do glavne ceste. Sašo Cvek je opozoril, da se bo na Pešnici pričela stanovanjska gradnja, kar bo vplivalo na stanje cestne infrastrukture. Prenovo je zakompliciral ARSO, ki zaradi vodnega pretoka zahteva povišanje mosta z lokom, Branko Oset pa se je ob tem pridušal, da je most čez Ljubljansko cesto v tem smislu še nevarnejši. V prihodnjih letih naj bi prišli na vrsto odseki Pešnica-Podgrad, Kameno-Primož in Prešernova ulica. Precej pozornosti so namenili poročilu komisije za varnost v cestnem prometu, ki ji predseduje Branko Oset. Poleg predlogov za posege po praktično vseh ulicah je izpostavil nujnost izgradnje obvoznice. Omenjal je celo možnost vzpostavitve civilne iniciative, ki naj bi se celo povezala z iniciativo s Kamenega (!). Matjaž Kovačič je omenil, da se do trenutnega župana s Kamelani nihče ni pogovarjal in bi verjetno tudi postopki tekli hitreje.

Štiglic je resignirano zaključil, da je obvoznica nujna, da pa bi bil ob morebitni protestni zapori na barikadah precej osamljen. Bistven izkupiček razprave je sklep, da se na cestah v mestni pristojnosti omeji hitrost na 30 km/h, podobno pa bodo predlagali tudi za občinske ceste na mestnem območju.

Med pobudami je svetnik Godler predlagal čimprejšnje poenotenje oznak MSŠ in da gradiva sej objavljajo na spletni strani, kakor tudi, da se na vprašanja svetnikom odgovarja pisno. Izpostavil je tudi črni uvoz v in iz semaforiziranega križišča pri športnem parku in opozoril na nečistočo športnih površin. Štiglic je poudarjal, da naj bo park čimbolj dostopen, mlajša trojka svetnikov in Cvek pa so vztrajali, da so to izgovori. Lajh – Rauterjeva je zahtevala zapisnike sej v doglednem času, predlagala enotne zalivalke na pokopališču, opozorila pa je tudi na hrup, ki se v zadnjem letu širi iz industrijske cone. Milan Kristan se je pritožil nad polivanjem gnojevke v bližini strnjenih naselij, a so svetniki zatrjevali, da je to šentjurska realnost.

Ob koncu so se svetniki seznanili s pobudo bivšega predsednika Erjavca, da se nekaj hiš v podaljšku Ceste Valentina Orožna, ki sodijo v KS Vrbno – Podgrad vključi v ulično poimenovanje, a večjega navdušenja ni bilo zaslediti.

br / Šentjurske novice, 27. 7. 2011

 
*Na sliki trenutno edini odsek z omejitvijo 30 km/h pri čemer je za umiritev prometa v resnici najzaslužnejša vertikalna prepreka, ki pa zaradi ustrezne konfiguracije voznikom ne povzroča sivih las