G. Perčič, politika pri mlajši generaciji nima ravno kaj prida ugleda. Kako ste se vi pri tridesetih znašli v njej? Zakaj SDS?
Mislim, da ugleda sploh nima, vsaj moji vrstniki politiko večinoma dojemajo kot nekaj manjvrednega, slabega, kar je velika zmota. Sam razumevam politiko kot sredstvo za organizirano urejanje za skupnost pomembnih zadev in zato bi morala biti nepogrešljiv del življenja vsakega angažiranega človeka. Za SDS sem se odločil predvsem zaradi vloge njenih voditeljev pri osamosvajanju Slovenije, pa tudi zaradi njene desno-sredinske orientacije, ki se mi je zdela še najresnejša alternativa iz prejšnjega sistema izhajajoči sedanji t. i. levičarski politiki. Sicer pa je tako, da v slovenskem prostoru pojme levo – desno razumevamo zelo zmedeno. SDS je komaj kaj bolj desna od recimo Pahorjeve SD.
Zakaj je politika pri nas izgubila svoj ugled in družbeni status? Kako ji povrniti ugled?
Vzrokov je več, sam pa menim, da je eden izmed prvih naš proporcionalni volilni sistem, v katerem dejansko stranke odločajo, kdo bo izvoljen in kdo ne. Naši izvoljenci tako niso odvisni od volivcev, temveč predvsem od lojalnosti strankarski hierarhiji. Posledica proporcionalnega volilnega sistema je, da se v politiki vrtijo večinoma eni in isti ljudje večkrat tudi spornih vrednot, čeprav jim volivci ne zaupajo. Državljani so kaj hitro spoznali, da so nemočni in so se začeli umikati iz aktivnega političnega življenja, volilna udeležba pa je iz leta v leto nižja. Osebno sem prepričan, da moramo čim prej poskusiti z večinskim volilnim sistemom, da bodo volivci lahko izbirali ljudi, ki jim zaupajo in bodo ti čutili tudi odgovornost do svoje baze. Pri večinskih volitvah bi stranke bile odvisne od ljudi z ugledom in ne obratno, da so kandidati povsem odvisni od strank. Žal je za ta preskok potrebna sprememba ustave, kar pa je realno nedosegljivo, ker večini strank proporcionalni sistem seveda ustreza.
Bi torej veljalo poskusiti z referendumom?
Referendumskih odločanj so po mojem mnenju ljudje naveličani, odgovornost za takšno odločitev bi morala prevzeti vlada in državni zbor, kar pa je glede na trenutno stanje znanstvena fantastika.
Pred dvema letoma sem bil na volilni konferenci občinskega odbora SDS in sem bil zgrožen nad vašo znotrajstrankarsko demokracijo, zaprte liste, javna glasovanja itd. Takšne so bile partijske metode v najtrših časih. Z vami se le delno strinjam. Problem vidim na splošno pri dojemanju demokracije predvsem pri tistih, ki so zrasli v prejšnjem totalitarnem sistemu. Preprosto povedano, ljudje so bili navajeni, da so sprejemali podane predloge brez argumentiranih razprav, ki so bistvo demokracije. Vsaka razprava se je razumela kot sovražno nasprotovanje. Znotrajstrankarska demokracija je problem praktično pri vseh strankah. Kar poglejte, kako funkcionirajo odbori šentjurskih strank. Razen naše, vse stranke funkcionirajo brez navzočnosti javnosti, medijev, so tako rekoč v ilegali. Tako se seveda politika ne sme delati. Žal vse kaže, da je naša politična kultura na takšni stopnji, da brez določene stopnje avtoritarnosti naše stranke kaj hitro zajadrajo v samozadostno anarhijo, ki služi predvsem posameznim karieristom. Bi rekel, da je naša trenutna dilema, kako z vzpostavitvijo funkcionalnega ravnotežja med avtoritarnostjo in demokracijo ohraniti uspešno stranko.
So rešitev t. i. civilna gibanja, neodvisne liste?
Niti približno, neodvisne liste so dejansko samo mimikrija za politike, ki so spoznali, da ljudje strank ne marajo. Volk si je samo nadel ovčji kožuh. Še več, neodvisne liste praviloma delujejo brez slehernih pravil in sploh nimajo vzpostavljene odgovornostne relacije do volivcev. Vsaj do naslednjih volitev ne. Nosilci teh list, recimo v Ljubljani Janković ali v Šentjurju Diaci, so sicer čistokrvni politiki, toda brez slabe vesti nekakšni glasniki ljudske volje, v bistvu pa popolni avtokrati, nad katerimi je samo še modro nebo. Osebno sem prepričan, da neodvisne liste niso rešitev za krizo strankarske demokracije.
Da, tudi sam sem opazil, da ste na sejah občinskega sveta eden izmed bolj ostrih kritikov Diacijevega županovanja. Kaj mu pravzaprav očitate?
Ne, ni tako, največkrat se oglašam le, ko župan in njegova ekipa evidentno kršita določila Poslovnika in Statuta, ko gradivo za seje občinskega sveta ni ustrezno pripravljeno in se na sami seji brez utemeljenih razlogov spreminja način normalnega sprejemanja odlokov. Županu se vedno nekam mudi in skoraj na vsaki seji OS dobesedno izsili sprejem kakšnih aktov po skrajšanem postopku. Razumljivo je, da so prevečkrat slabo domišljeni. Za odločnejšo in argumentirano kritiko je še prezgodaj, kajti doslej župan razen radikalno znižanega komunalnega prispevka, ni naredil še nič takega, kar bi določneje opredeljevalo njegov koncept vladanja. Pa še z njim je le poplačal svoje predvolilne dolgove. Če pogledate poročilo o polletnem izvrševanju letošnjega proračuna, ne morete spregledati, da se v občini, razen nekaj v že prejšnjih mandatih zastavljenih investicij, nič ne dogaja in tudi o novostih, ki sta jih GOŠ in Diaci obljubljala pred volitvami, ni ne sluha ne duha. Proračun, ki je nesporno temeljni občinski politični akt, je več ali manj le kopija lanskega Tislovega proračuna, le da je še bolj razsipno naravnan. Županu še najbolj zamerim to, da dela prav tisto, kar je v prejšnjem mandatu kot opozicijski svetnik nadvse glasno napadal, recimo netransparentnost odločanja, zadolževanje in izigravanje občinskih svetnikov. Poglejte, trojno podžupanstvo iz prejšnjega mandata, ki je bilo kronični cilj njegovih ognjevitih napadov – sploh ne rečem, da ne upravičenih – bo vsak hip nadomestil s polno zaposlitvijo štirih svojih zaupnikov, »nestrankarskih« političnih somišljenikov. Tajnica in vodja pravne službe sta že na Občini, dva svetovalca pa še prideta v njegov kabinet. Vključno z enim podžupanskim honorarjem bodo stroški njihovih zaposlitev krepko presegali bivše podžupanske honorarje. Tislovi podžupani so na nek način vendarle bili izvoljeni predstavniki šentjurskih volivcev, medtem ko bo poslanstvo novih Diacijevih kadrov izključno to, da mu bodo pokorno služili oziroma utrjevali njegovo osebno oblast. Jasno, Diaci se je odločil za hierarhično organizirano občinsko upravo, kar je seveda njegova legalna pravica, toda z njo ne bo pohodil le svojih predvolilnih obljub, temveč bo na Občini vzpostavil nekakšno strahovlado.
Na vrhu bodo župan in njegovi zaupniki, na drugi strani pa vsi zaposleni, ki jim očitno že vnaprej odreka vsako zaupanje, kar po mojem ne more dobro vplivati na uspešnost občinske uprave kot celote. Ne, nisem prepričan, da Šentjur potrebuje razmeroma nestrpnega avtoritarca, kot se nam sedaj nakazuje v osebnosti župana Diacija.
Na zadnji seji OS ste tudi opozorili na izigravanje vladne določbe, da se zaradi kriznih razmer v javnih službah ne izplačuje dodatek za uspešnost?
Da, na naši Občini so nedovoljeni dodatek za nagrajevanje delovne uspešnosti spretno nadomestili s plačevanjem povečanega obsega dela in nadurami. V prvi polovici leta, ko proračun še sploh ni bil sprejet in se na Občini ni veliko dogajalo, je šlo za te namene 45.000 €, torej povprečno okrog 1.100 € na zaposlenega. Je to podobno poštenemu ravnanju oziroma korektni varčnosti?
Ko sem na to temo na seji OS odprl debato, mi je župan manipulantsko grobo vzel besedo, njegovi koalicijski občinski svetniki pa so poslušno molčali. Gre nedvomno za sumljiva znamenja, kako si koalicija voljnih in naš župan predstavljata svoje vladanje. Zaskrbljujoče je vaše opažanje, da naša občinska uprava tudi za najbolj enostavne občinske akte praviloma angažira razne svetovalne firme, ki seveda niso zastonj. Na zadnji seji OS sta se tako obregnili ob Odlok o koncesiji za opravljanje javne razsvetljave, ki ga je pripravil podjetnik dr. Možina, vi pa ste ugotovili, da je čista kopija v Uradnem listu objavljenega idrijskega odloka?
Da, zamenjana so samo imena občin in nič drugega. Župan je sicer najprej povedal, da nas pomoč dr. Možine ni stala nič, potem pa se mu je nekako le zareklo, da ima z njim sklenjeno trajno pavšalno pogodbo za 18.000 € letno, pa če naredi kaj ali pa ne. Kdo bi vedel, koliko je še podobnih pogodb. Ne mislim, da morajo naši občinarji vse znati narediti sami, le vse preveč je znamenj, da po nepotrebnem razmetavajo občinski denar. V tem smislu razumem tudi županovo manipulacijo, s katero je svoji GOŠ neupravičeno zagotovil nekaj tisoč proračunskih evrov, do katerih imajo sicer pravico samo v OS zastopane politične stranke. Je že res, da gre v teh primerih za sorazmerno male vsote, toda bolj kot sam denar so pomembna načela zakonitosti in poštenja. Bojim se, da si naš župan z njimi ni najbolj na ti.
Bi lahko zaključil, da ste prepričani, da Diaci ni dober župan?
Ne bom rekel, da sem prepričan, ker je za takšno sodbo vendarle še prezgodaj, toda štartal je gotovo zelo nespodbudno. Tudi njegova najmanj sporna predvolilna obljuba, da bomo občani z njim imeli na dosegu roke svojega župana tako rekoč kadarkoli, se je skrčila na dve uri tedensko. Pa še takrat si morate predhodno izboriti termin pri njegovi tajnici – razen če niste njegov odkriti podpornik. Res pa je, da nima izkušenj z delom z ljudmi in se lahko do konca mandata še veliko nauči.
Na zadnji seji OS je župan končno imenoval podžupana in tako končal ugibanja o pozicijsko-opozicijskih razmerjih v OS. Kako komentirate imenovanje Roberta Polnarja za podžupana in vzpostavitev t. i. koalicije voljnih? To, kako je župan predstavil svojega podžupana, je prava katastrofa, ampak pustimo to, takšne so pač njegove manire oziroma odnos do občinskega sveta. Tam nekje po koncu seje je zelo na kratko le sporočil, da se je odločil za Polnarja in to je bilo vse. Osebno Polnarja cenim in tudi ocenjujem, da je dobra izbira. V nasprotju z županom, ki je bolj tip politika-trgovca, je Polnar načelen človek in bi teoretično lahko uspešno nevtraliziral županov pragmatizem. Toda zdi se, da žal res samo teoretično, kajti vse preveč je znamenj, da se županu preveč podreja. Ali to lahko traja do konca mandata? Polnar se mi ne zdi človek, ki bi zlahka odstopal od svojih načel.
Drug problem je županova koalicija voljnih, kot ste jo v ŠN posrečeno poimenovali. Če sem prav razumel podžupana Polnarja, so v njej vse stranke razen SDS. Z nami se je župan sicer veliko dogovarjal, dokler nas je potreboval za sprejem sprememb Statuta in Poslovnika, takrat nam je tudi zagotovil, da računa na povezovanje z nami, toda takoj, ko sta bila oba občinska akta sprejeta, ga ni bilo več na spregled. Lahko bi rekel, da nas je kar grdo izigral, vendar ga po drugi strani povsem razumem, ker bi SDS bila za njegove pragmatične potrebe odločno premočan partner. Župan bolj potrebuje po različnih malih strankah razpršene občinske svetnike, ki nimajo za seboj jasnega programa in bodo lahek plen njegovih ambicij oziroma manipulacij. Županova odločitev je torej logična, ni mi pa jasno, kako so se v tej novi povezavi našle LDS, SLS in ne nazadnje tudi NSi, ki so bile v preteklosti resni občinski politični dejavniki.
So za drobtinice s proračunske mize res prodale svojo politično identiteto in se tako rekoč vnaprej odpovedale kredibilnemu samostojnemu nastopu na naslednjih občinskih volitvah?
Očitno jim godi, da je župan »pohodil« močno SDS, saj se tako sami počutijo bolj pomembne. Kar pa je lažen občutek, volivci bodo njihovo napako gotovo kaznovali.
Za SDS je zdaj pomembno, da dosledno in korektno sledimo svojemu programu in opozicijskemu poslanstvu in na Občini ne dovolimo razmaha pragmatizma, ki se nam obeta. Do naslednjih županskih volitev moramo pripraviti dober program in ljudi, ki bodo prepričljivo zavrnili sedanjo t. i. nestrankarsko maškarado.
Imate v mislih že določene ideje in ljudi?
Da, vendar jih na tem mestu še ne bi izpostavljal. Dejstvo je, da ima SDS v občinskem svetu največ novih mladih svetnikov, ki so se pripravljeni polno angažirati. V opoziciji smo šele par dni, temeljitega piljenja našega programa in iskanja pravih ljudi se bomo lotili v jesenskih mesecih.
Kako gledate na možnost realizacije dveh prvih in najpomembnejših »Diacijevih« investicij, Navezovalne ceste in Kulturnega centra Šentjur?
Z njima naš župan nima sreče: oba projekta sta v času sedanje krize velika utopija. Rebalans državnega proračuna je bil močno skrčen prav na področju prometa in kulture, vlada je dala vedeti, da bodo izpeljane samo najnujnejše investicije oziroma tiste, ki so se že pričele. Ne verjamem, da bi mu šentjurska predsednika vladnih koalicijskih strank SD in LDS pri iskanju denarja v Ljubljani lahko kaj pomagala. Če bo morda le pretirano izsiljeval izgradnjo KCŠ, se bo ujel v dve nevarni zanki, v nesprejemljivo visoko zadolževanje občine in v izgradnjo centra na sedanji neustrezni lokaciji. Z ozirom na prostorsko utesnjenost in težave s prestavitvijo sodišča bi že zdaj moral imeti rezervno lokacijo. Osebno bi mu predlagal teren na oni strani Pešnice, pod Križem. Sicer pa razmeroma velika investicija (približno 250.000 €) v staro Svetinovo hišo, ki se po novem imenuje Center kulture Gustav, daje misliti, da s KCŠ morda resno niti ne misli.
Kje vi osebno vidite razvojne prednosti Šentjurja?
Moram priznati, da jih, razen razmeroma dobrih prometnih povezav, pravzaprav ne vidim. Do sedaj je bilo narejenih že veliko raznih študij, dolgoročnih programov in podobno, a se zdi, da vse več ali manj v prazno. Usoda našega paradnega konja Alposa je v rokah bank, bojim se, da ga v 10 letih ne bo več. Po mojem lahko še največ pričakujemo od razvoja malega podjetništva v industrijskih conah, ekološkega kmetijstva, turizma na kmetijah in še zlasti od Slivniškega jezera, ki je naš pozabljen speči zaklad. Seveda, če bo kmalu rešena njegova lastninska kolobocija.
Kaj počne Lovro Perčič v prostem času?
V prostem času se največ posvečam svoji mladi družini, ki se bo v kratkem povečala še za enega člana. Rekreativno igram košarko, kolesarim, rad pa tudi brkljam okrog naše družinske hiše in gorce in pomagam pri delu na kmetiji ženinih staršev v Vojniku.
FK / Šentjurske novice. 27. 7. 2011
