Pred kratkim je v javnost prišla novica, kako zaposleni v rogaški steklarni vse bolj zbolevajo za kronično zastrupitvijo s svincem. Po poročanju revije Manager naj bi se trije delavci, ki so bili svincu izpostavljeni več kot desetletje odločili za tožbe. Zaradi strahu pred sankcijami delodajalca niso hoteli razkriti zgodb, spregovoril pa je odvetnik Robert Preininger, ki zastopa eno od zaposlenih. Slednja že dve leti po sodni poti skuša dokazati poklicno bolezen in izterjati odškodnino zanjo, saj naj bi po besedah odvetnika bila več kot 20 let izpostavljena svinčenemu prahu.
Preininger poudarja, da naj bi se vodstvo Steklarne Rogaška že od leta 2000, od takrat namreč izvajajo meritve skupnega prahu, zavedalo problema, vendar očitno niso izvajali nadzora nad uporabo mask. Odlok o obvezni uporabi mask so izdali šele v začetku leta 2006. Slednje je v sodnem postopku na zaslišanju potrdil tudi Boštjan Medved, nekdanji varnostni inženir v Steklarni Rogaška, ki je dodal, da naj bi uporaba mask ne bila zadostna zaščita, potrebo bi bilo uvesti tehnične ukrepe, kot je odsevalnik.
Da izvid tožeče stranke kaže na resno izpostavljenost svincu in nevarnost za pojav težav, je za Finance.si potrdil tudi pooblaščeni specialist medicine dela za Steklarno Rogaška Slatina, dr. Tihomor Ratkajec. Pri njej je od septembra 2005 do aprila 2008 šestkrat opravil biološki monitoring, ki je v enem primeru pokazal na prekoračitev mejnih vrednosti svinca v krvi, in sicer 397 mikrogramov svinca na liter krvi, kljub temu, da je v tem času večinoma bila v bolniškem staležu. Mejna vrednost za ženske je 300 mikrogramov svinca v litru krvi, za moške 400, vendar v literaturi obstajajo vrednosti, ki so nižje od teh. Po preseženih vrednostih svinca v krvi zaposlenega z delovnega mesta odstranijo in ga nadzorujejo.
Dr. Tihomir Ratkajec kot mediator skuša biti objektiven, vendar se vselej pojavljajo očitki pristranskosti. Delodajalci se po njegovih besedah ob sumu na poklicno bolezen večinoma čudijo kako je to mogoče, češ da to počnejo že vrsto let in še niso imeli nobene poklicne bolezni, še poročajo pri reviji Manager.
Dr. Ratkajec je za revijo Manager, ki jo povzemajo spletne Finance povedal še, da vidi rešitev v urejenem delovnem okolju, kjer bi delavci ne bili več oz. čim manj izpostavljeni svinčenemu prahu. Avtomatizirano brušenje s strojem, ki je ograjen, oblikovanje izdelkov, ki ne potrebujejo brušenja, odsevanje svinčenega prahu na mestu, kjer nastaja, so možne rešitve za manjšo izpostavljenost zaposlenih. Ob vsem tem pa dodaja, da je najpomembnejša dosledna uporaba osebne zaščite delavcev, kar zadnja leta tudi počnejo. Kljub vsemu so lani biološki monitoring opravili pri okoli sto zaposlenih, pri desetih je mejna vsebnost svinca na liter krvi bila presežena, ti delavci so posledično bili premeščeni na drugo delovno mesto.
Vodstvo Steklarne po poročanju MMC RTV sodnih postopkov sicer ne komentira, očitke pa zavrača. Lani sta imela le dva delavca v krvi več svinca, kot dovoljujejo predpisi, povprečna vrednost v letih od 2006 do 2010 se je po njihovih besedah znižala za 36 odstotkov. Slednje je po mnenju kadrovskega direktorja Klemna Žibrata pokazatelj, da gredo ukrepi v pravi smeri.
Svoje pa je dodala tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak ki je za spletni portal MMC RTV zatrdila, da se je v tovarni res pojavila kronična zastrupitev s svincem in poudarila, da delavci toliko svinca niso mogli dobiti nikjer drugje kot na delovnem mestu.
Preberite več::
Finance: Steklarna Rogaška: zastrupljanje s svincem
MMC RTV Slo: Zastrupitev s svincem delavcev, ki brusijo rogaški kristal
