Šentjurski Alpos je še vedno v postopku prisilne poravnave, ki naj bi se končala sredi junija. Takrat naj bi podjetje vsaj nekoliko lažje zadihalo, saj ga je v zadnjih mesecih kalvarija ogromnih izgub močno izčrpala. V Alposu za plače očitno še imajo, nimajo pa za socialne prispevke zaposlenih in druge dajatve. Prispevke državi z naslova plač in davkov plačujejo z dva do tri mesečnim zamikom.
Informacijo, da jim Alpos že več mesecev ne plačuje socialnih in drugih prispevkov, so v naše uredništvo posredovali tudi nekateri zaposleni. Davčna uprava (DURS) že dobro leto dni davčnim zavezancem omogoča, da sproti preverjajo, ali njihov delodajalec zanje plačuje socialne prispevke. In to so storili tudi nekateri zaposleni v Alposu. Naši viri pravijo, da so do novega leta vsi prispevki plačani, od tam naprej pa kakor za kateri del Alposa. Nekatere hčerinske družbe nimajo dolgov, druge dolgujejo plačila za nekaj mesecev, vendar več kot za tri mesece menda nikjer. DURS naj ne bi »sedel« na nobenem računu.
Stanje smo želeli preveriti tudi na DURSu, kjer pa informacij zaradi spoštovanja davčne tajnosti ne dajejo. Da imajo v Alposu res težave, ne skriva novi predsednik uprave Ljubomir Osovnikar: »Res je, da trenutno izjemno težko pokrivamo vse najnujnejše stroške, med njimi tudi plače. V tem usodnem času želimo narediti vse potrebno za ohranitev podjetja. Tako zadnjega pol leta tudi prispevke državi z naslova plač in davkov plačujemo z dva do trimesečnim zamikom. S ponovnim povečevanjem obsega poslovanja in prenehanjem potreb po dodelavnih poslih je predvideno tudi postopno povečevanje donosnosti poslovanja in s tem tudi izboljševanje likvidnosti za poplačilo dobaviteljem. Tako nameravamo postopno poravnati tudi zaostale obveznosti z naslova prispevkov za plače delavcem.«
Po prisilni poravnavi res vse drugače?
Direktor šentjurskega giganta Ljubomir Osovnikar pa je kljub težkim razmeram optimist: »Družbe poslovne skupine Alpos v letih 2009 in 2010 poslujejo v bistveno zmanjšanem obsegu. V več programih zaradi pomanjkanja obratnih sredstev poslujemo preko tako imenovanih dodelavnih poslov, katerih donosnost je zelo nizka. Vendar je naša odločitev, da je tudi v tem izjemno težkem času potrebno poslovati vsaj v določenem obsegu, da bi zadržali vsaj ključne kupce in dobavitelje, pa tudi delovno kondicijo in zagotovili plače, ter tako čim bolj pripravljeni dočakali pravnomočnost prisilne poravnave, ki jo predvidevamo sredi meseca junija. Takrat se bodo sprostila sredstva v vrednosti enega milijona evrov iz naslova dokapitalizacije, za obratna sredstva pa bomo dobili garancije bank v vrednosti 10 milijonov evrov in 5 milijonov evrov v materialu od Slovenske industrije jekla.«
Pred poletjem naj bi se kalvarija Alposa s prisilno poravnavo vendarle končala. Glede na dogovor bank upnic je njen uspeh tako rekoč zagotovljen. Upniki Alposa imajo sicer 203,4 milijonov evrov terjatev, prisilni upravitelj Andrej Marinc pa jih je priznal v višini 176,4 milijona evrov.
Alpos ima od aprila tudi nove, začasne člane nadzornega sveta. Celjsko sodišče je na predlog uprave v NS imenovalo: Vasilija Prešerna, Andreja Šporina, Davorino Mrevlje in Andrejo Bizjak Bosilj. Za predsednika je bil imenovan Vasilij Prešern, sicer izvršni direktor Slovenske industrije jekla in ugleden gorenjski gospodarstvenik, ki je pred časom neuspešno kandidiral za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, po odstopu Mateja Lahovnika pa se ga je omenjalo celo kot kandidata za gospodarskega ministra. Prešeren je doktor metalurgije in predavateljb na ljubljanski univerzi. Politično je blizu stranki Zares.
L.H. / Šentjurske novice, 25. 5. 2011
