V Galeriji Zgornji trg so sredi maja odprli razstavo predlani preminulega Goceta Kalajdžiskega, slikarja makedonskega rodu, ki je večino življenja preživel v Šentjurju oz. Mrzlem Polju, kjer je tudi pokopan.
V naše kraje je prišel po zaslugi ljubezni (poročen je bil z danes upokojeno stomatologinjo Andrejo Šmid Kalajdžiski), ki jo je spoznal v Dubrovniku. Prvo tukajšnjo službo je nastopil kot likovni pedagog na planinski šoli, nekaj let pa je urednikoval glasilu Utrip, ki ga je v 80. izdajala takratna Socialistična zveza delovnega ljudstva v Šentjurju.
Njegova strast je vseskozi bilo slikanje, v slikarskem svetu pa se je mednarodno uveljavil in skupno razstavljal več kot 100-krat. V Šentjurju je to bilo štirikrat, trikrat v knjižnici in enkrat v nekdanji upravni stavbi Bohorja na Kvedrovi, sam pa je bil po besedah gostiteljice Anite Koleše eden tistih, ki so si najbolj želeli galerijskih prostorov, ki jih je posthumno le dočakal.
Razstava obeležuje 70. obletnico njegovega rojstva, dva ducata razstavljenih del pa predstavljata različne sklope njegovega ustvarjanja: Temne slike, Mediteranski zapisi, Panonske krajine, Spomini na Provanso in Daleč spodaj, visoko zgoraj. Podrobneje je o likovnem delu razstave spregovoril Milan Pirker, kustos Vodnikove domačije Ljubljana, celotno spremno besedilo pa je objavljeno v priložnostnem katalogu, ki ga je oblikoval Dubravko Baumgartner, kjer so predstavljene tudi razstavljene slike, ki so nastale oz. nastajale po letu 1995. Nekatere namreč javnosti doslej še niso bile znane in obstaja verjetnost, da avtor še ni zaključil cikla. Pred kratkim so reprodukcije njegovih del namestili tudi na razstavnih mestih na ograji med športnim parkom in glavno cesto.
Pri organizaciji razstave je sodelovalo Makedonsko kulturno društvo Vatroslav Oblak iz Celja, ki je dalo glavni zagon, da se je razstava sploh zgodila. Prisotne je poleg župana Marka Diacija nagovoril tudi veleposlanik Republike Makedonije Igor Popov. Med gosti je bil tudi podpredsednik Državnega zbora Miran Potrč.
V intervjuju za Novi tednik je Kalajdžiski slabo leto pred dokaj nepričakovanim odhodom s tuzemstva dejal: „Ko sem se preselil v Slovenijo, sem hotel enostavno prenesti svoje članstvo (iz republiške zveze likovnikov, op. a.) iz Makedonije. A so rekli, da hočejo videti pet mojih slik, če si to sploh zaslužim. Od takrat preziram vsakršne titule in oznake. Predstavljam se izključno kot makedonski slikar in še danes sem član zveze makedonskih likovnikov. Imel sem več kot sto razstav po vsem svetu in vedno trdneje verjamem, da umetnika ne naredijo šole, ampak njegovo delo ”
Razstava bo na ogled do vključno 20. junija 2011, za odprtje vrat pa dajejo informacije pri TIC Šentjur.
Pod črto
Odprtja se je udeležila največja množica doslej, kar je pokazalo na nekaj organizacijskih težav, ki bi se jih dalo ogniti. Celodnevno lepo vreme je omogočalo, da bi zorganizirali manjše ozvočenje, kot ga npr. premore občinska sejna dvorana, in ljudi nagovorili na ploščadi. Tako se vsi niti niso napotili pod oboke, kakšna dva ducata pa sta nagovore poslušala v ločenem prostoru, čeprav je bilo v osrednji sobani še nekaj prostora, a je manjkal kakšen „hostesnik”, ki bi poskrbel za takšne in drugačne neprilike. Dasiravno Šentjur premore lastno društvo likovnikov, jih je bilo na prizorišču zgolj peščica, pa tudi sicer je bila velika večine publike povezana z Gocetom, ki pred slabima dvema letoma ni bil deležen dostojnega in memoriama v lokalnem časopisju, tokrat pa bi se lahko kdo spomnil na častno mesto postaviti njegovo fotografijo.
br / Šentjurske novice, 25. 5. 2011
f/v: bR
