Robert Polnar, 49-letni komercialist v Mercatorju, je za šentjurske razmere zunajserijski politik. Pravi, da svoje kariere ne gradi na asfaltni demagogiji, temveč na znanju. »Šestkrat tedensko po dve uri namenim študiju. Zanimajo me predvsem politična filozofija, ekonomija in moderna zgodovina. V prostem času gojim tudi oleandre,« mimogrede pove. V zasebni knjižnici ima več kot 6.000 naslovov, svoje znanje pa je pred leti uspešno dokazoval tudi v priljubljenem kvizu Lepo je biti milijonar.
Polnar je neizprosen kritik župana Tisla in njegove ekipe. Trdi, da šentjursko vodstvo zanimajo samo funkcije in da zavirajo razvoj občine. Kritičen je tudi do predsednika svoje stranke Jožeta Artnaka in nenazadnje do sebe. »Zagotovo sem bil na parlamentarnih volitvah glede na rezultat slab kandidat, navkljub temu, da sem bil tudi žrtev strankarskih rejtingov. Zavedam se, da kot županski kandidat nimam možnosti,« v svojem neposrednem slogu pravi Polnar, ki je med vrsticami napovedal slovo od šentjurske LDS. Najverjetneje bo skupaj z Markom Diacijem ustanovil državljansko neodvisno listo in skušal s prestola vreči Štefana Tisla. Verjame, da mu lahko uspe, čeprav se zaveda, da ima zaradi svojega sloga tudi veliko nasprotnikov, vendar pravi, da je v letih, ko se bori predvsem za ideje in pravičnost: »Pragmatičnosti in ozkih osebnih interesov ne prenesem.«
Zakaj takšna kritičnost do župana in vodstva občine? Nekako ste si pridobili imidž dežurnega nergača?
Izhajam iz osnovne človeške drže, da je kritično razmišljanje edino produktivno. V politiki je to še bolj pomembno, saj je dejstvo, da lahko samo manjšina prinaša spremembe. Večina cementira obstoječe stanje. V šentjurskem primeru je več kot dovolj razlogov za sledenje mojemu vrednotnemu sistemu.
Na čem temeljijo vaši očitki? Ste občinski svetnik LDS, ki je v nekakšni neformalni Tislovi koaliciji, nenazadnje imate tudi podžupana.
Moj odnos do župana Tisla je kompleksen. Zgodba sega v leto 2006, ko sva s kolegom Artnakom začela pripravljati koalicijsko pogodbo pred lokalnimi volitvami. Takrat smo sodelovali s Tislom in s še tremi strankami. V tistih pogovorih sem ugotovil skrajno nenavadno obnašanje župana, ki ne pozna niti ene zadeve, ki bi se neposredno dotikala delovanja občine. Še več, v nadaljevanju sem spoznal, da ga pravzaprav niti ne zanima, kaj se dogaja v šentjurski občini. Zanima ga samo izvolitev na funkcijo in seveda slava, ki jo ta funkcija prinaša. To zgodbo sem opazoval še slabo leto po volitvah in uvidel, da se prav nič ne spreminja. Ko smo sprejeli proračuna za leti 2007 in 2008, je Tisel prišel na izvršilni odbor LDS in slavnostno obelodanil, da imamo zdaj dvoletni proračun in da mu ne bo potrebno nič delati. Zato sem se odločil, da bom zastopal bolj opozicijsko držo, ne proti županu osebno, temveč proti političnemu principu, ki ga zastopa.
V občinskem svetu ste se Tisla lotili s kar nekaj ostrimi besedami, župan je bil menda kar užaljen. Podžupan Jože Korže vam je javno očital, da ste izjemno žaljivi …
Jože Korže ni niti z besedo konkretno povedal, s čim naj bi Tisla tako zelo užalil. Sicer se mi zdi podžupan Korže nazorna replika boljševističnega političnega komisarja iz obdobja protirevolucije, ko je veljalo le eno načelo: kdor ni z nami, je proti nam. Tako zakoličen osebek ne bo nikoli razumel, da svet ni samo črno-bel, da ljudje nismo samo izprijeni in brezgrešni in da predvsem obstaja možnost misliti s svojo glavo.
Toda Tisel je med ljudmi izjemno priljubljen, njegovi volilni rezultati so odlični.
Človek je uspel sebe predstaviti kot dejavnik, ki o vsem vse ve. Resnica pa je ravno obratna. V občini ničesar ne obvladuje in bolj malo ve. Tislova politika je politika smehljajoče se plehkosti, ki ima za edini argument ime in naziv. Tisel opravlja tri odgovorne funkcije, ki jih je nemogoče združevati in jih kakovostno opravljati. To se vidi tudi v občinskem svetu, kjer nima o ničemer mnenja. Samo sedi in protokolarno vodi seje. Če bi Tislu kdo ponudil, da postane predsednik sveta – planeta Zemlja, bi to zagotovo sprejel. Vendar pod pogojem, da lahko funkcijo opravlja nepoklicno.
Kateri konkretni primeri so osnova za tako neposredno kritičnost do vodstva šentjurske občine?
Naj se za boljšo ilustracijo vrnem na proslavo mestne KS lani jeseni, le nekaj dni pred volitvami. Župan Tisel, seveda tudi poslanski kandidat, je pred polno dvorano obelodanil, da je ustanovil posebno komisijo za gradnjo kulturnega centra, da ta komisija odlično deluje in da je kmalu pričakovati rezultate. Toda Tisel je takrat že prav dobro vedel, da komisija ne deluje, da je samo organ na papirju, saj ni sklical niti enega sestanka. Mirno se je zlagal, kako silno je aktiven.
Drugi primer je Tislovo stališče do nekdanje direktorice Razvojne agencije Kozjansko Zlate Ploštajner. O njej je vseskozi govoril z izbranimi besedami in jo hvalil, ko pa je postala kandidatka za ministrico, si v parlamentu strahopetno ni upal glasovati zanjo, ker so mu drugi tako naročili. Tisti drugi so seveda kameradi iz partijskega politbiroja. Takšne psiho-identitete res ne morem drugega kot prezirati.
Županova dvoličnost se kaže tudi pri kritiki njegove stranke SDS, ki vladi očita preveliko zadolževanje proračuna države. Mislim, da ima opozicija tukaj prav. Toda poglejmo zdaj na občino Šentjur, kjer je Tisel izvršna oblast. Občina zmanjšuje proračunske dohodke in se vedno bolj zadolžuje. Županovo stališče pa je v tem primeru diametralno drugačno, to naj bi bila edina prava pot … Tisto, kar v Ljubljani napada, ravno počne v Šentjurju. To kaže, da sta temeljna principa Tislove politične vladavine laž in blefiranje v smislu bleščavega videza brez konkretne vsebine.
Toda v primeru zadolževanja ne gre za nikakršno šentjursko posebnost. Mnoge občine po Sloveniji so zadolžene še veliko bolj, občinska uprava na čelu z direktorjem Palčnikom zagotavlja, da je naša zadolženost krepko pod kritično mejo.
Zakon o financiranju občin je bil sprejet novembra 2006 in nato drastično spremenjen junija 2008. Spremenila ga je Janševa vlada in bistveno olajšala kriterije, na podlagi katerih se lahko občine zadolžujejo. Res je, po teh novih kriterijih šentjurska občina formalno res še ni dosegla zgornje meje zadolževanja. Toda! Novi kriterij govori o odplačilu obresti in glavnic v višini 8 odstotkov realiziranih prihodkov predhodnega proračunskega leta. Ne govori pa o glavnicah, katerih odplačevanje je preneseno v naslednje proračunsko obdobje. In v Šentjurju imamo konkreten primer posojila za OŠ Ponikva, pri katerem se bo glavnica začela odplačevati šele v prvem kvartalu leta 2010. Glavnica tega posojila se sploh ne upošteva v kvoti posojil, ki jih danes obračunavamo. Glavnica je 1,5 milijona evra! S proračunskimi akrobacijami se da prikazati, kot da občina nima skoraj nič dolgov. Bojim se, da bomo še drago plačevali takšno lakomnost. Skrbi me, kako bo občina sposobna te dolgove servisirati.
Nedvoumno je potrebno povedati, da je bil v letu 2008 realiziran proračun 15 milijonov evrov. Predvidevali so 20,6 milijona prihodkov, po rebalansu 18 milijonov evrov. Pazite, le 60 dni pred koncem proračunskega leta so planirali 18 milijonov prihodkov, »pridelali« so jih le 15. Občinska uprava ni imela niti približnega uvida, koliko prihodkov bo realizirala. Pri takšnem načrtovanju prihodkov je govoriti o lagodnosti pri zadolževanju, ki je skrajno tvegano, saj se krediti lahko servisirajo samo iz prihodkov. Zadolženosti se ne bo dalo vleči v nedogled.
Župan Tisel in tudi drugi koalicijski voditelji se sklicujejo na strokovnost občinske uprave na čelu z direktorjem Palčnikom, ki naj bi opravljal izjemno delo.
Klasičnega vodenja občine nimamo. Župan nima vpogleda v to, kaj se dogaja, saj je nemogoče voditi kar 40-člansko občinsko upravo na način, da si v občinski stavbi prisoten le nekaj ur tedensko. Tukaj gre za interesno ravnovesje med funkcionarji, ki si omogočajo glasove v občinskem svetu. Projekte občinske uprave, ki nekaj vendarle mora narediti, sprejemajo po inerciji. Iz tega se vleče politični kapital in se trudi predstavljati, kako smo uspešni. Direktor Palčnik je po zakonu o lokalni samoupravi pravzaprav tajnik občine in naj bi bil nekakšen županov pomočnik. Župan pa je tisti, ki mora voditi občino in ima vsa pooblastila, vendar je v Šentjurju v praksi popolnoma drugače. Palčnik opravlja funkcijo župana na večini področij, za katere župan kot izvoljen funkcionar nato prevzema odgovornost. Sicer nimam slabega mnenja o občinski upravi, ki je profesionalna, predvsem po zaslugi vodij oddelkov, ki imajo dolgoletne strokovne izkušnje, vendar so precej inertni.
Toda, ni h krizi vodenja prispevala tudi LDS? Že drugi mandat ste zraven, Jože Artnak opravlja funkcijo nepoklicnega podžupana …
Jože Artnak ima izredno zanimivo stališče. Ob sprejemanju proračuna je imel kakovostno in kritično razpravo, ni bil zadovoljen niti z delom občinske uprave. Na koncu se je vseeno odločil, da proračun podpre. Glasoval je za tisto, o čemer je prej govoril 20 minut in označil kot nesprejemljivo prakso. Osebno mi je to nerazumljivo. Očitno se je Artnak odločil, da bo ohranjal svojo funkcijo. Želi biti nepoklicni podžupan in je zato pripravljen vse storiti. Moji kolegi iz svetniške skupine zagovarjajo stališče, da je potrebno biti zraven, s čimer se sam ne strinjam. Večina v LDS se drži maksime, da je biti zraven 80 odstotkov vsakega uspeha. Seveda se špekulira na naslednje lokalne volitve. Sam gledam na to popolnoma drugače, ker vem, da je avtor omenjene maksime igralec Woody Allen, ki je eden največjih zafrkantov modernega časa. Mislim, da bi morala šentjurska LDS izstopiti iz Tislovega kola in oblikovati lasten alternativni program z verodostojnim županskim kandidatom.
Ipavčeva 17? Kako je z dokazi?
Primer mi je postal sumljiv, ker sem ugotovil, da ima pet od osmih pogodb enako vsoto. Jasno je, da je šlo za izogibanje objavi javnega razpisa za opravljanje del. Ko se je dela lotil Nadzorni odbor občine, je prišlo do znanega konflikta. Zgodilo se ni nič. Pozitivno je le to, da je reagirala državna revizijska komisija in je po mojih podatkih Tislu izrekla mandatno kazen, vendar uradno o tem ne vemo nič. Tisel je bil izjemno užaljen in je zavzel pozo veličine, ki ne more verjeti, da ga lahko kdo nadzoruje. Mislim, da bo revizijska komisija šla do konca.
Zakaj se LDS oz. njen član v NO ni bolj angažiral, da bi prišli stvarem do dna?
Dejstvo je, da ima ga. Budiša edina strokovna znanja, da lahko nadzor kakovostno opravlja. Tako, kot je zdaj sestavljen NO, je jasno, da ne more opravljati svoje funkcije, ker je enostavno premalo strokoven. Še bolj je paradoksalno, da svojega dela ne bo kakovostno opravil niti interni revizor, ki je na občini bolj za okras. Očitno je, da lahko kakovosten nadzor opravita samo Državna revizijska komisija in Računsko sodišče. Slednje je že začelo delati v tej smeri. Težava je tudi v tem, da ima kazenske vzvode samo država, saj občinski svetniki, pa če smo člani ne vem kakšnih famoznih komisij, ne moremo v praksi storiti nič.
Kako komentirate premestitev Erike Kosi?
Gospe in njenega dela ne poznam dovolj dobro, da bi lahko komentiral njeno vlogo. Je pa njena premestitev najboljša ilustracija Tislovega načina dela. Ona je bila občinska uradnica, torej strokovna sodelavka, ki je podrejena od ljudstva izvoljenim funkcionarjem. Kosijeva nima nobenih izvršilnih pooblastil, nikoli ni podpisovala pogodb, aneksi in prekoračitve ne gredo na njen račun, vse je podpisal župan Tisel in on bi moral prevzeti odgovornost. Da so jo premestili zaradi konfliktne komunikacije, ne more držati. Tislov način dela je, da odgovornost prenese na podrejene. Točno se zaveda, da so naredili nekatere napake in da jih lahko prikrije le tako, da žrtvuje svoje podrejene. Še bolj ironično pa je, da je Tisel še nedavno Kosijevo popolnoma neženirano hvalil …
Mar ni premestitev Kosijeve zahtevala vaša LDS, ki je s tem pogojevala podporo Tislovem proračunu …?
Pri sprejemanju proračuna sem zelo podrobno sodeloval in o tem, da bi LDS pogojevala podporo s premestitvijo Erike Kosi, ne vem absolutno nič. Smo pa na izvršnem odboru sprejeli sklep, da bomo o proračunu glasovali po lastni vesti. Pet svetnikov ga je podprlo, sam sem glasoval proti. Zelo dvomim, da bi Artnak pogojeval podporo s premestitvijo Kosijeve, je pa res, da se nisem pretirano poglabljal v razmerja med funkcionarji, zlasti podžupani.
Zadnji primer, na katerega opozarjata z Diacijem, je gradnja dveh igrišč za odbojko na mivki v Hruševcu, ki naj bi stali kar 100.000 evrov.
Ko sem pregledoval zaključni račun, sem takoj opazil to postavko. Na seji odbora za občinsko premoženje sem direktorja Palčnika neposredno vprašal, ali drži, da sta dve igrišči toliko vredni. Eksplicitno mi je odgovoril, da toliko pač to stane. Ker nisem mogel verjeti, sem šel še enkrat v Hruševec in si fizično podrobno ogledal igrišče. Še manj sem lahko verjel, da je tam vloženih 100.000 občinskih evrov. Pozanimal sem se pri gradbenikih, ki so ocenili, da bi lahko takšni igriščici stali med 40 in 50.000 evri. Gre za zelo majhno površino, sicer popolnoma opremljeno, vendar, da bi bili stroški 100.000, kolikor mimogrede na letni ravni porabijo za plače nepoklicnih funkcionarjev, je znanstvena fantastika.
Zagotovo imate scenarij, kaj se je dogajalo …
Ne želim ugibati o morebitnih kompenzacijah. Dejstvo je, da so vsote nerealne in to je več kot dovolj, da primer pod drobnogled vzamejo nadzorni organi, predvsem merim na Državno revizijsko komisijo in Računsko sodišče. Sam se niti ne želim več toliko izpostavljati, ker sem si zaradi kritičnosti pridobil status stalnega nergača. Naj se izpostavi še kakšen drug občinski svetnik, če jim je res toliko za denar občanov …
No, to je najbrž iluzija, saj za večino občinskih svetnikov komajda vemo in so popolnoma pasivni.
Večkrat se zamislim in si rečem, da bi lahko v našem OS zrežirali kakšno še bolj smešno različico Leteča cirkusa Montyja Paytona … Fenomen OS je, da je kar številčen, 26 ljudi šteje, to je skoraj tretjina nacionalnega parlamenta, kar ni tako malo. Toda večina ljudi tam sedi, kot da so globoko zamrznjeni, glasujejo, kot jim naročijo njihovi strankarski voditelji, o vsebini dokumentov pa nimajo pojma. To je velik problem, zato bi morali na volitvah 2010 odgovorni na izvoljiva mesta vendarle postaviti ljudi, ki bodo zmožni širšega pogleda in delovanja, predvsem pa jih ne bo strah kaj povedati …
Ne moremo reči, da pri tem izstopa tudi svetniška ekipa LDS …
Moramo biti samokritični in ugotoviti, da smo tudi sami ujeti v benignost šentjurskega oblastnega sistema. Še enkrat moram žal ugotoviti, da ima naš lokalni odbor samo en cilj: da je Jože Artnak nepoklicni podžupan. To je premalo. Morali bi igrati bolj aktivno vlogo, vendar me je večina v izvršilnem odboru prepričala, da to ne bi bilo v redu.
Zdi se, da se razhajate s šentjursko LDS. Boste sploh še kandidirali na naslednjih volitvah za občinskega svetnika LDS?
Skoraj zagotovo ne. Na poletnem strankarskem srečanju sem to jasno povedal in mislim, da bodo nekateri celo veseli.
Ni skrivnost, da veliko sodelujeta z Markom Diacijem iz SMS, nekateri celo špekulirajo, da razmišljata o vstopu v Zares …
Z Diacijem konstruktivno sodelujeva, imava podobne poglede na razvoj občine. Da bi osebno vstopil v šentjurski Zares, pa nikakor ne drži. Res je, da imam veliko znancev v omenjeni stranki, ki so me nagovarjali, da naj se jim pridružim, vendar tega ne bom storil. Zavzemam se za oblikovanje neodvisne liste, nekakšne državljanske pobude dobro mislečih in dobronamernih občank in občanov, s katero bi skušali prebiti strankarsko blokado, ki vlada v Šentjurju.
Toda neodvisna lista potrebuje voditelja, nekoga, s katerim se ljudje poistovetijo. Navadno je to kakšen nov obraz, ki ni »okužen« s politiko … Kdo bi stopil na čelo liste kot županski kandidat? Vi, g. Diaci, ali imate v rokavu koga tretjega?
Časa za razmislek je še dovolj, v tej fazi je pomembna pobuda, ki se bo nadgradila v prihodnjih mesecih. Ideološko ne bi razvrščal niti morebitna koalicijska razmerja, brez sodelovanja s strankami zagotovo ne bo šlo, dejstvo pa je, da je župan tisti, okoli katerega se gradijo koalicije. Osebno zagotovo ne bom kandidiral za župana, ker se zavedam, da s svojo politično držo in stališči nisem dovolj široko sprejemljiv. To razumem in spoštujem, poleg tega tudi nimam želje, da bi hodil javno srebati kislo juho in da bi izigraval cirkusanta, tako kot Tisel, ki je v teh zadevah mojster.
Mislim pa, da bi lahko bil zelo dober kandidat za župana Marko Diaci, ki je sicer do tega zelo skeptičen. Poskusil ga bom pregovoriti, ker mislim, da je od obstoječih kandidatov tisti, ki lahko realno ogrozi Tisla. Ima dober rejting, kot politik ima težo, predvsem pa je človek na mestu, ki zagotavlja drugačne vzorce vodenja, kot jih imamo zdaj. Pripravljen se je popolnoma angažirati, biti cele dneve na občini in delovati kot sodoben voditelj, ki je tudi strokovno-ekonomsko izjemno podkovan. Poleg tega pa ima željo in strast do politike, ki pa mu ne zamegljuje razuma. Zna sprejemati odločitve.
S kritikami ne skoparite, pa vendarle, Tislova ekipa je najbrž naredila tudi kaj dobrega, nenazadnje tudi volivci očitno mislijo tako …
Prevladujoče stališče je, da saj nekaj pa se vendarle dela. Saj se, ne rečem, tudi na razpisih so uspešni, toda to ni dovolj ambiciozno. Občinska uprava ima 40 zaposlenih, ki morajo ob relativno stabilnih finančnih virih vendarle nekaj ustvariti. Zato so tudi tam in imajo plače. Ne smemo biti zadovoljni z drobtinicami.
Naj naše »delovne zmage« ponazorim s konkretnim primerom. Podžupan Korže se hvali, kako so uredili semafor pri glasbeni šoli. Pozablja pa, da se je prej morala zgoditi huda nesreča, da so se po dolgih letih zganili. Zdaj nas prepričujejo, da je urejen prehod za pešce sredi Šentjurja, ki ima ambicije biti mesto, ne vem kakšen dosežek. Korže govori, kot da so zgradili najmanj hidroelektrarno na Pešnici … S takšno miselnostjo lahko opravičijo vse podražitve, vse dodatno podpisane anekse in vse druge neumnosti, ki jih počnejo.
Kaj drugačnega, konkretnega lahko ponudi vaša alternativna ekipa Tislu?
Potrebno je povečati občinski proračun, predvsem merim na dohodke od prodaje stavbnih zemljišč in pobiranje komunalnih davkov. Proračun mora biti letni plan poslovanja, odgovornost mora biti jasno določena. To je mogoče zagotoviti s prestrukturiranjem občinske uprave, predvsem tako, da se denar v prvi vrsti uporablja za projekte. Zanesljivo bo potrebno uporabljati tudi alternativne vire financiranja: od javno-zasebnega partnerstva, do izdaje občinskih obveznic.
Zagotovo imate na zalogi kakšno kritično tudi do oblasti na državni ravni. Kakšno je vaše mnenje o Pahorju in njegovi vladi, Golobičevem prikrivanju premoženja …?
Golobič je ravnal prav, da ni odstopil. Dosledno zastopam stališče, da je premoženjsko stanje stvar vsakega posameznika, politiki pa morajo premoženje prijaviti ustreznim organom. To je Golobič storil in to je dovolj. Pri Pahorjevi vladi me skrbi neoperativnost na gospodarskem področju, predvsem imenovanje vodstev v velikih gospodarskih sistemih je tako nerodno izvrševano, da bo to imelo negativni vpliv na poslovanje. Poglejmo samo Slovenske železnice, s katerimi se ravna, kot da gre za vaško firmo.
Bi bil Janša bolj primeren za premierja v teh težkih časih?
Ne verjamem. Janša je nedvomno eden redkih vrhunskih politikov v državi, ki pa mu je uspela neverjetna manipulacija. Svojo politično pot je začel kot ortodoksni komunist, ki se je v nekaj letih prelevil v najbolj gorečega slovenskega antikomunista. Z vztrajno propagando je uspel prepričati javnost, da so vsi, ki ne mislijo kot Janša, komunisti. Absolutno je zavzel vlogo vodje z neverjetno agitacijsko močjo in zagotovo se bo vrnil v sam vrh slovenske politike.
Za konec še nepolitično vprašanje. Kako boste preživeli poletni dopust?
Z ženo greva poleti navadno v hribe. Obhodila bova južni del Severne Primorske, od Nanosa, Čavna in Rodice. Morda skočiva še na Slavnik in Vremščico ter se za nekaj dni spustiva na slovensko obalo.
t: L.H. / Šentjurske novice, f: bR, 1. slika: Sentjur.si
