Konec meseca februarja smo se podali v šentjurske trgovine z živili z namenom ugotoviti, pri kom lahko prihranimo kakšen evro. Popisali smo cene primerjanih izdelkov in dobili precej nepričakovane rezultate. Ko smo jih postavili ob bok podobni analizi iz novembra 2007, smo doživeli pravi šok.
Kaj smo primerjali?
Za primerjavo smo izbrali nekaj najosnovnejših prehrambenih živil, kot so kruh, olje, sir, moka, sladkor in mleko. Najpomembnejši pogoj, ki smo si ga postavili, je bil ta, da iščemo vedno najcenejši izdelek, zanemarjujoč dejstvo, da najcenejše še zdaleč ni najbolj kvalitetno. Osnovna mera je bil kilogram oz. liter. Tako smo iskali kilogram najcenejšega kruha, sira, sladkorja in moke TIP 500, liter kateregakoli jedilnega olja ter trajnega mleka s 3,5 % mlečne maščobe. Upoštevali smo tudi trenutne prodajne akcije, nismo pa upoštevali količinskih popustov, kot je olje v 5-litrski embalaži ipd.
S šentjurskimi veletrgovci z živili Spar, Trgovine KEA, Resevna, Lidl, Hofer, Mercator in Trgovine Jager smo najprej navezali stik preko elektronske pošte. Na naše veliko presenečenje so nam kar štirje prijazno poslali cenik želenih izdelkov. Pri Jagru smo dobili e-pošto zavrnjeno – elektronski naslov naj ne bi obstajal,
pri Hoferju pa elektronskega naslova sploh nismo našli. Vse cene smo kasneje še preverili.
Kdo je najcenejši?
Če smo, preden smo se lotili raziskave izdelkov, upali, da bomo z lahkoto izločili najdražje živilske trgovce, smo se pošteno ušteli. Cene vseh izdelkov so zelo primerljive. Najcenejši kruh za 0,78 € lahko kupimo v Mercatorju. Zanj bi odšteli kar 37 centov manj kot pri Lidlu in Hoferju. Tudi cene olja se držijo precej skupaj.
Najcenejše olje dobimo v Sparu in Lidlu, 20 centov več pa bi odšteli za olje v Jagru in v KEI. Moka je najcenejša pri kar treh trgovcih: v Sparu, KEI in Lidlu, za 40 centov dražja pa v Jagru. Najcenejše polnomastno trajno mleko lahko kupimo v trgovini Hofer. Pri sladkorju bistveno ne prihranimo nikjer.
Največje razlike so v cenah sira. Pri siru smo naleteli na nekaj aktualnih akcijskih cen, kar pa se je poznalo pri nakupu celotne košarice. Najcenejši sir v akciji je bil v trgovini KEA, zanj bi morali odšteti 3,89 €, najdražji pa v Mercatorju (4,69 €), kjer ravno v tem času ni bilo znižane cene. Razlika (0,80 €) med najdražjim in najcenejšim sirom se je poznala predvsem v skupni košarici. Če vsa našteta živila kupimo v Lidlu ali trgovini KEA, bomo za košarico odšteli natanko 8,08 €, pri najdražjem Mercatorju pa 8,68 €. Razlika 60 centov pri nakupu vseh šestih izdelkov skoraj ni omembe vredna. Če za košarico odšteli 7,60 €. Tako se je pocenilo skoraj vse, razen olja, ki se je podražilo za 30 %.
Kupujemo ceneje kot nekoč
Do neverjetnega spoznanja smo prišli šele, ko smo izbrskali cene iz davnega novembra 2007, kjer smo v Šentjurskih novicah prav tako primerjali cene. Cene košarice in izdelkov so drastično padle, kar se sliši skoraj neverjetno. Cene so v povprečju nižje na košarico skoraj za 50 centov pri vseh trgovcih. Iz tega sklepamo, da se bije ogorčen boj med trgovci za vsakega kupca. Če je bil konec leta 2007 najdražji trgovec Spar, je danes to prevlado prevzel Mercator, pa še to samo zaradi cene sira. Najcenejši pred tremi leti in pol je bil Lidl, ki je to prevlado obdržal, z isto ceno košarice pa se mu je priključila tudi trgovina KEA.
Pod črto
Kot je pokazala raziskava trga z živili, je v osnovi vseeno, kje Šentjurčani kupujemo, saj so cene pri vseh trgovcih zelo primerljive. Manjša odstopanja pri višji ceni se kompenzirajo s kakšnim cenejšim izdelkom. Katera trgovina bo zadržala svoje potrošnike, ni več odvisno od cene, temveč bolj od drugih vzporednih dejavnikov, kot so bližina bankomata, urejeni in dovolj veliki parkirni prostori, prijaznost prodajalcev, velika izbira prodajnih izdelkov, prostornost trgovin in prijetno vzdušje, kar pa bomo pri Šentjurskih novicah ocenili v naslednjih mesecih.
Jure Godler / Šentjurske novice, 30. 3. 2011
