Minulo nedeljo je v Večnamenski športni dvorani v Podčetrtku potekal Zbor za vrednote. Oblikovali so ga predsednica NSi Ljudmila Novak, teolog msgr. Franci Trstenjak, pesnik Tone Kuntner, psiholog prof. Matej Tušak, kulturnik Marjan Marinšek, predstavnik civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc in predstavnik Škofijske Karitas Celje Matej Pirnat.
Zbora za vrednote so se med drugim udeležili tudi župani treh občin in sicer Podčetrtka, Šmarja pri Jelšah in Rogatca. Nova Slovenija je že 11. marca 2010 v Ljubljani ustanovila Zbor za vrednote. Po vsej Sloveniji organizira razprave o vrednotah in o tem, kakšno državo si želimo. V razpravah sodelujejo ugledne osebnosti, strokovnjaki in državljani, ne glede na politično barvo. V NSi ugotavljajo, da je Slovenija v finančni, gospodarski, politični, moralni krizi, krizi družine in v krizi vrednot, prav slednja je izvor vseh teh kriz. Te vrednote so zavzemanje za resnico, poštenost, domoljubje, delavnost in solidarnost med ljudmi. Po njihovem mnenju peščica vplivnih posameznikov v Sloveniji, ki se gibljejo in delujejo v političnih in gospodarskih krogih, zavestno uničuje sleherne vrednote, ki pa so za obstoj in razvoj posameznika in naroda nujno potrebne. Temu je treba odločno narediti konec.
V Podčetrtku je bila rdeča nit razprave odgovoriti na vprašanja kakšno slovenijo si želimo, kam gre družba brez vrednot, je družina še vrednota, ki jo želimo ohraniti in kaj lahko storimo kot posamezniki, kot civilna družba in kot država.
Uvodna misel je pripadla organizatorici dogodka in predsednico OO Podčetrtek, gospe Bogdani Počivavšek, ki je navzoče pozdravila in se jim zahvalila za udeležbo na zboru. Sledila je razprava, ki jo je odprla predsednica NSi Ljudmila Novak.
Ljudmila Novak je uvodoma začela z mislijo Oscarja Wildea, ki pravi: “Nezadovoljstvo je prvi korak k napredku človeka ali naroda“. Glede na ta rek smo po njenem mnenju Slovenci na dobri poti, saj večina od nas čuti nezadovoljstvo z obstoječo situacijo. Sloveniji naj bi vladala koruptivna oligarhija, s čimer zagotovo nismo in ne smemo biti zadovoljni. Leta 1990 smo si predstavljali drugačno Slovenijo, kjer bomo vsi enakopravni, realna slika sedanjosti pa kaže na dejstvo, da peščica ljudi zaradi svojih političnih povezav in znanstev bogati, večina pa ostaja na sredini oz. nižje. Vendar poudarja, da je vsaka kriza priložnost za spremembe. Spremembe pa je potrebno graditi najprej pri sebi, v družini, poskrbeti je potrebno tudi za stanje duha in nadalje za razpoloženje v družbi. Ne smemo le stagnirati in čakati, da bodo vlada in politiki naredili vse za boljše stanje, temveč moramo tudi mi postati odgovorni in poskrbeti za skupno dobro. Obenem je pozvala, naj se volitev udeležujemo, saj lahko le tako uresničujemo smisel demokracije.
Psiholog prof. Matej Tušak poleg učiteljskega dela na Inštitutu za šport aktivno sodeluje v procesu psihične priprave vrhunskih slovenskih športnikov. V razpravi je izpostavil problem želja, ki so prvi korak za dosego nekega cilja. Primere je dajal kar iz slovenske literature, iz Cankarjeve Skodelice kave, Pestunje, ki si je želela punčke iz cunj, Prežihove solzice. Realnost današnjega sveta je v hitrem izpolnjevanju želja, kar v preteklosti ni bilo. Če želimo vplivati na to, da bi ljudje razumeli, da se da kaj spremeniti, moramo najprej jasno postaviti cilje kot osnovo vrednot, nato jih prepričati, da se to da. Večina ljudi ima po njegovih besedah jasna stališča, kaj so vrednote. Ključen problem vrednot pri nas je neskladje med stališči, vedenjskimi namerami in realnim vedenjem. Poudaril je tudi pomen vzgoje. Prepričan je, da bi morali v šolski sistem vpeljati več domovinske zavesti in tudi več čuta za poštenost. “Lahko naredimo generacijo pridnih otrok,” je dejal Tušak in opozoril na zgled, ki ga dajejo tisti, ki poslujejo nepošteno. “Če ne ustvarimo sistema, ki bo onemogočal negativne identifikacijske sisteme, potem je vse to, kar se sedaj trudimo popolnoma nesmiselno.”
Po besedah Mateja Pirnata, predstavnika Škofijske Karitas Celje, je sprava tisto, kar slovenski narod najbolj potrebuje in je tisto, kar nas trenutno verjetno najbolj hromi. Izpostavil je teptanje temeljnih človeških vrednot, kot so poštenje, delavnost, skromnost, ponižnost, družina, trud, zvestoba in solidarnost, kot temelj preživetja. Manjka nam pa tudi vrednot božje Karitas – ljubezni. Kot kristjani smo najprej poklicani, da hodimo po Jezusovih poteh. Zavedanje dejstva “memento mori” (pomni, da bo umrl) bi bilo po njegovih besedah odlično zdravilo za naš napuh, za našo požrešnost, lakomnost. Po drugi strani pa tisti, ki živi s pripravljeno prtljago, dobro ve kaj paše v kovček in kaj mu kovček dela le težek.
Teolog msgr. Franci Trstenjak ocenjuje, da je prispevek Radia Ognjišče pri novi evangelizaciji, to je prinašati evangelij vsem, ki ga želijo slišati na ta sodoben način, velik. Glede medijev poudarja objektivnost, poštenje in odkritost, saj le to vodi do resnice. Omenil je medije, ki imajo zaposlene novinarje, strokovnjake za različna področja, se izobražujejo za različna področja, kot so npr. politika, gospodarstvo, šport, kultura. Edino cerkveno področje je po njegovih besedah tisto, ki ga lahko pokriva vsak, ki ima pet minut časa, kar posledično vpliva na javnost, saj dobiva skrivljene informacije o dogodkih znotraj cerkve. Po drugi strani pa je razočaran, saj v ostalih medijih primanjkuje oz. skoraj ni verskih vsebin, torej gre za izrinjenost vere in cerkve iz medijev, kar je morda posledica polpreteklega režima, ki je vero smatrala kot nekaj zasebnega, kar se še marsikje danes odraža. Vera je pa lahko le osebna in hkrati tudi javna.
Aleš Primc, predstavnik civilne iniciative za družino in pravice otrok, je v razpravi poudaril pomen družine in problem novega družinskega zakonika. Ključni problem znotraj družine navadno predstavljata pomanjkanje denarja in kronično pomanjkanje časa. Posledica slednjega je manj intenziven odnos na relaciji starši – otrok. Ekstremni problem slovenskih družin po mnenju Primca je odnos do starejših, ki so osamljeni, saj so svojci nanje pozabili. O družinskem zakoniku je povedal, da bi moral prinesti rešitve, pa jih žal trenutno ne. Po njegovem mnenju namreč snovalci zakonika ne razumejo pojmov materinstva in očetovstva, kar pomeni, da sporni zakonik ne priznava najbolj temeljne družbene in naravne realnostim da ima vsak otrok mamo in očeta. Torej sprememba družinskega zakonika po njegovem prispeva k razvrednotenju družine.
Pesnik Tone Kuntner je na zboru prebral nekaj pesmi, ki so jih po njegovih besedah napisali občutljivi ljudje (Prešeren, Cankar, Stritar idr.). Šle so skozi mline in žrmlje čustev in srca in so kljub svoji trpkosti vzpodbudne, saj nakazujejo, da so se nekateri že v preteklosti ukvarjali s problemi, ki so aktualni tudi danes. Poudaril je, da ne bomo “stali inu obstali” brez vrednot slovenske pomladi. Pravi, da s prebranimi pesmimi ne seje malodušja, ampak notranji upor in jezo.
Za zaključek je g. Špes prebral sporočilo Janje Blatnik, večkratne udeleženke Zbora za vrednote.
Mirno lahko zaključimo, da je Zbor za vrednot svetla točka slovenske prihodnosti. Velja mu prisluhniti in se zamisliti. Intelektualci, ki se razprav udeležujejo, marsikomu odprejo oči in mu razjasnijo dogajanje v državi, kjer je zaradi vse slabšega položaja, izginjanja vrednot in alienizma vedno več nezadovoljstva in nestrpnosti.
Vabimo vas, da si v spodnjih video prispevkih ogledate kratke nagovore sodelujočih.
