Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Starši se premalo vključujejo


Na zasedanje 21. otroškega parlamenta so bile povabljene vse osnovne šole v občinah Šentjur in Dobje ter Šolski center Šentjur. Kar lepa četica mladih debaterjev, nekje od tri do pet iz vsake šole, je na začetku prisluhnilo gostom, nato pa v skupinah debatiralo o letošnji temi otroškega parlamenta – vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostnika.

Povezovanje in vodenje prireditve je v svoje roke vzela Albina Karmuzel, predsednica organizatorja – Zveze prijateljev mladine Šentjur. Karmuzlova je sicer priznala, da so se o podobni temi že pogovarjali pred desetimi leti, vendar je le-ta še vedno aktualna. Od medijev smo odvisni vsi, mediji nas sooblikujejo, prav tako pa vplivajo na otroško osebnost. V uvodu je nanizala misel, da bi šole morale biti varno okolje in da bi le-te morale izvajati nadzor nad vplivom medijev med svojimi stenami.

Prva gostja Tjaša Arčan je predstavila zanimivo anketo, vpliv medija na otroke. Ti po rezultatu ankete gledajo televizijo od ene do treh ur na dan, najpogosteje filme in poučne oddaje. Večini od anketiranih resničnostni šovi niso všeč, elektronsko pošto uporabljajo le občasno. Zanimivo je spoznanje, da večina otrok, ki so odgovarjali na vprašalnik, misli, da starši vedo, kaj počnejo na internetu.

Na otroški parlament so bili povabljeni še štirje zanimivi gostje: Saška T. Ocvirk (NT&RC), Anja Deučman (Radio Štajerski val), Iztok Šimek (Policija – oddelek za mladoletno kriminaliteto) in Gorazd Božič (Arnes). Prva od njih je spregovorila Ocvirkova in izpostavila problem objektivnega poročanja. Mediji si zagotovijo, da enakovredno predstavijo obe plati zgodbe, avtor prispevka sam odloča, kako bo zgodbo podal bralcu. Naslednja gostja – Deučmanova je izpostavila, da je pri radiu pomembno, da je novica čim prej v etru, prihaja pa pri tej naglici hitro do raznih napak. Naslednja tema – internetno preiskovanje, ki jo je predstavil Božič, je bila zanimiva tudi zaradi tega, ker je zbranim pokazal celo primer iskanja pedofila. Poudaril je, da morajo biti otroci pazljivi, s kom se pogovarjajo s pomočjo spleta, sploh če te osebe ne poznajo, saj internet in popularni Facebook skrivata veliko pasti.

Kot zadnji od gostov je spregovori Šimek iz policije in povedal, da vsak vnos na internetu pusti sled, parlamentarcem pa razložil, kako poteka kriminalistična preiskava. Oba zadnja gosta sta poudarila pomembnost internetne strani www.safe.si, na kateri lahko otroci in starši dobijo pomembne informacije glede varnosti na svetovnem spletu. Z zamudo je zbrane nagovoril tudi šentjurski župan Marko Diaci, ki je vabilo na zasedanje otroškega parlamenta prejel prepozno, da bi lahko bil prisoten dalj časa. Po uvodu so se parlamentarci po žrebu razdelili v štiri skupine. Vsaka je dobila zadolžitve, ki jih je izvajala pod mentorstvom enega od gostov in enega člana soorganizatorja – Mladinskega centra Šentjur. Pravi smisel otroškega parlamenta se je tako začel. Po končanem debatiranju so po trije predstavniki skupin predstavili svoje zaključke. Med njimi nekaj zanimivih, da bi moral biti nadzor nad mediji, ki bi prej zaznali manipulacije, da morajo otroci osveščati starše (!), tudi o nevarnostih na internetu, saj se veliko staršev le-teh ne zaveda. Spregovorili so o oddaji Big brother in vsi po vrsti ugotovili, da ni primerna za otroke, zato bi morala biti prestavljena v veliko poznejši termin na sporedu. Med drugim so izpostavili vpliv oglasov na potrošnika ter na ostale pasti, ki jih nastavljajo mediji in proizvajalci.

Otroci so med seboj izvolili pet predstavnikov, ki bodo občini zastopali na državnem otroškem parlamentu. Naši novi parlamentarci so Kristjan Šket, Neža Moškotevc, Kaja Šolman, Nina Petaver in Ervin Prislan.

Prav bi bilo, da naslednje zasedanje otroškega parlamenta organizatorji izvedejo na kateri od šol ali na kakšnem drugem mestu, kjer bil lahko imeli za vsako skupinsko delavnico svoj prostor, saj se v vsesplošnem hrupu zainteresirana javnost, učitelji, ravnatelji in mediji niti niso mogli osredotočiti na debato. Roko na srce, pričakovali smo bolj parlamentarni način diskusije kot skupno delo v delavnicah, vseeno pa so zaključki vredni pozornosti vsakega starša.

Jure Godler / Šentjurske novice, 22. 2. 2011

 
Prispevek MC Šentjur na isto temo