Kulturno društvo Prevorje je tretji decembrski petek pripravilo tretji Anin večer v sicer tretji sezoni tovrstnih večerov, ki jim jih lahko glede na koncept in obiskanost mnogi zavidajo. Tokratna tema je bila izročilo ljudske pesmi, poleg izvajalcev pa so gostili etnologinjo in kulturno antropologinjo Vesno Sever, ki je strokovnjakinja na področju ljudske pesmi, pri JSKD pa je zadolžena za spremljanje pevskih in godčevskih skupin. Svoje delovno področje spremlja tudi kot avtorica oddaje Pevci zapojte, godci zagod’te na Radiu Ognjišče.
Prvi zapisi o slovenski ljudski pesmi datirajo v leto 1775, od leta 1924 pa premoremo Glasbeno narodopisni inštitut. Dr. Karel Štrekelj je pred stoletjem zbral kar 8686 besedil ljudskih pesmi!
Severjeva je polni prevorski dvorani med drugim povedala, da se je ljudska pesem od nekdaj spreminjala in se še spreminja, ohranjajo pa jo skupine pevcev na terenu, s čimer se marsikateri okoliški narod ne more več pohvaliti. Ljudska glasba je dandanes na razpotju: priča smo starejšemu načinu petja, po drugi strani pa poustvarjanju, ko je mnogokrat ljudska pesem le izhodišče za ustvarjanje, nastajajo pa zanimivi izdelki, kot je npr. primer skupine Katalena.
Po izročilu je bilo ljudsko petje ločeno od igranja, kar je narekoval neenakomeren, robat ritem petja. Priložnosti, ko je prisostvoval godec, so bile redke, takrat pa se je plesalo. Ljudsko petje ima svoj ritem s pospeševanji in upočasnjevanji, če pa bi bilo spremljano z inštrumentom, bi se mu moralo prilagajati. Igranje ob petju je nastalo pod vplivom narodnozabavnih ansamblov. Severjeva je pikro zabelila, da so ljudem žal všeč vse sorte neumnosti, ki nimajo zveze z ljudskim petjem. Veliko se pojavljajo t.i. ropotači, ki igrajo po vsem, kar imajo doma (grablje itd.), to pa zato, ker to znajo vsi igrati. In če se ti okličejo za ljudske godce … Prav zato je treba v zvezi s spremljavo z instrumenti vedeti, kaj počneš in zakaj. Glede prihodnosti te zvrsti je optimistična, pa čeprav ljudska glasba živi sedaj praktično le na odrih in prireditvah.
Občinstvu so se po nastopu ljudskih godcev Vikija Novaka in Ivana Robiča predstavili člani Paridolskih korenin, ki ohranjajo triglasno fantovsko petje (eden poje naprej, eden na čez, ostali basirajo), pojejo pa tudi na »cvik« oz. v ljudskem štiriglasju. Novembra so drugič doslej sodelovali na državnem srečanju pevskih in godčevskih skupin. Torej, stroka jih opazi, in so eni redkih, ki znajo zapeti po starem. V nedeljo so imeli snemalni dan za ekipo JSKD, tako da jih bomo kmalu lahko slišali na nosilcu zvoka. Člani skupine so: Viki Novak (vodja), Miha Pintar, Ivan Robič, Alojz Jevšnik, Karel Žafran, Martin Vodeb, Franc Jevšnik. Prevorjanom so med drugim predstavili pesem Prišla bo vesela pomlad, kjer gre za dve stoletji staro ljudsko pesem, ki se je pela izključno v Paridolu, poje pa o vzgoji trte in spravilu vina.
Pred domačim občinstvom so se predstavili tudi Ljudski pevci s Prevorja v sestavi Majda Rezec – vodja, Marica Selič, Ivan Tomplak, Robi Borovnik, Janko Magdalenc in Martin Magdalenc, ki so bili vsebinski pobudniki večera. Po strokovni plati so opaženi po načinu petja – večglasno petje (naprej čez ter prvi in drugi bas), pa tudi po združevanju različnih generacij pevcev. Prepoznavni so po pripovedni pesmi o sveti Barbari, ki je bila doma prav na Kozjanskem in predstavlja redkost. Na državnem srečanju so nastopili lani. Pred kratkim so posneli tretji album z naslovom Pijmo šentjanževca, predstavitev pa bo v pomladnih mesecih, trenutno pa so precej zasedeni z nastopi, kjer jim s harmoniko pomaga tudi Drago Žekar.
Večer ljudske ustvarjalnosti so zaokrožili člani Folklornega društva Šentjur, ki so predstavili splet plesov, ki izvirajo z območja Kozjanskega: štajeriš klobuk iz Lahovega Grabna pri Jurkloštru, igra s stoli iz Šentvida pri Planini, ples s »kovtri« je vseslovensko razširjen, zadnja viža pa je bila mazurka, redko viden ritem z Roža na Koroškem. V pahljači raznolikega ljudskega izročila smo poleg pesmi, godčevstva in plesa doživeli še element pripovedništva, ki ga je, seveda v narečju, izvedla folkloristka Polona Vengust.
Na koncu so vsi sodelujoči v programu zapeli Pozimi pa rožice ne cveto pri čemer so se jim pridružila tudi mnoga grla v dvorani. Da niso ostala suha, želodci pa ne kruleči, so poskrbeli vaščani Krivice. Predsednica društva Dragica Vračun Hercog je nastopajoče od drugod nagradila s »prevorjančki«, domače akterje pa s prevorskim medom, povezovalka večera Marija Frece Perc pa je napovedala tudi prihodnje druženje, ki bo v znamenju potopisa.
V videoprispevkih si oglejte nastopa obeh pevskih skupin ter folkloristov, ki ga je z ljudskim “stand upom” obogatila še Polona Vengust:
t/f/v: bR
*Na fotografiji povezovalka večera Marija Frece Perc in razlagalka ljudske ustvarjalnosti Mojca Sever
