Šentjurčani so tokrat upravičeno nejevoljni nad ljubljanskim podjetjem Pap, ki v Šentjurju napeljuje telefon. Dela se vlečejo že dve leti in kot kaže se bodo še nekaj časa, ker je podjetje v začetku meseca umaknilo svoje delavce z delovišča.
Najprej so se Ljubljančani izgovarjali, da primanjkuje telefonskih kablov, kar je bilo več ali manj res in Šentjurčani so strpno čakali na boljše čase. Zdaj, ko pa so kabli že položeni in bi jih bilo treba le povezati in priključiti, so zgubili potrpljenje, ko so delavci lepega dne zginili z delovišča. Podjetje je umaknilo delavce, ne da bi se jim zdelo svojo odločitev pojasniti. Tako Šentjurčanom ni preostalo drugega, kot da so zavrteli telefon, nekaj jih imajo namreč že od prej in se pozanimali, kako je s tem. V Pap-u so jim dejali, da so delavce premestili na delovišče v Titovo Velenje, ker jih tam pač bolj potrebujejo.
Šentjurčani so ob takem obnašanju brez moči. V uteho jim je lahko le dejstvo, da poslovna morala že nekaj časa upada in da verjetno niso edini, ki jih izvajalci del vlečejo za nos.
Novi tednik, 12. 7. 1984
