Najskrbnejši lastniki gozdov.
Verjetno je vsakdo, ko se je sprehajal po gozdovih v Sloveniji – ti prekrivajo kar 58 odstotkov države – že kdaj opazil, da niso vsi gozdovi urejeni enako (zgledno). Sicer se mnogi ne zavedajo niti privilegija, da se lahko v Sloveniji prosto sprehajamo pravzaprav po vseh lastniških oz. zasebnih gozdovih, kar ponekod v tujini ni mogoče. In ker se lahko sprehajamo po gozdu, se moramo zavedati, da se je treba obnašati primerno, upoštevati gozdni bonton, kot se obenem zavedati, koliko truda (nekateri) lastniki vložijo v skrbno ravnanje z gozdovi. Pri nas je namreč zelo zanimiva lastniška struktura gozdov.
Skrbni lastnik gozdu ne (le) jemlje, temveč tudi daje
Slovenija ima le majhen odstotek državnih gozdov (nekje 20 odstotkov), večina gozdov je v zasebni lasti (od tega je 41 odstotkov lastnic gozdov žensk: Več o ženskah v gozdarstvu si preberite v prispevku o mladi gozdarki Valentini Šmid), le majhen del pa v občinski lasti, Nadškofija Ljubljana ima v lasti tri odstotke gozdov. In ker je lastniška razdrobljenost gozdov velika – v Sloveniji je kar 460.000 lastnikov, – je skrb za gozd večkrat velik izziv. Povprečen lastniški delež gozda je namreč nekje 2,5 hektarja. Slovenija ima sicer dolgo tradicijo trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, vsako leto pa Zavod za gozdove v vsaki od 14 območnih enot izbere po enega najbolj skrbnega lastnika gozdov.
Povezanost z gozdom
Kot je navedeno na njihovi spletni strani, so to »lastniki gozdov, ki dajejo največji poudarek zglednemu gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov.« Kot navajajo, je ključna odlika skrbnih lastnikov ta, da poleg skrbi za gozd, skrbijo tudi za svojo varnost. To pomeni, da si prizadevajo za varno delo v gozdu, se stalno usposabljajo za delo v gozdu in delo z gozdom ter skrbijo za ustrezno varovalno opremo. Izbirajo in redno vzdržujejo svojo gozdarsko mehanizacijo in jo po potrebi posodabljajo z nakupom nove, varnejše, učinkovitejše ter trajnejše.
Ohranite svoj gozd zdrav in skrbno negovan z naprednimi gozdarskimi vitli Tajfun. Omogočite si varno, učinkovito, zanesljivo spravilo hlodovine s čim manjšimi posegi v okolje.
Kot skrbni lastnik moraš na gozd gledati mnogo širše kot le skozi les in dobiček.
Za gozd, naše bogastvo, je treba primerno skrbeti. Lastnikom so v pomoč pri skrbi revirni gozdarji, prav tako pa so jim, denimo, med drugim v okviru Zavoda za gozdove, na voljo različni tečaji, usposabljanja in druge informacije, preko katerih lahko lastniki gozdov čim bolje poskrbijo za njegovo urejenost.
Kdo je skrbni lastnik?
Tako je pri ohranjanju gozdov ključnega pomena tudi dobro sodelovanje; med lastniki in strokovnjaki ZGS, ki se pri nas ukvarjajo z upravljanjem gozdov. Kot je pojasnila gozdarka iz ZGS Lucija Odar, ki dela na območni enoti Bled, je skrbni lastnik gozda predvsem tisti, ki je aktiven, ki torej redno hodi v svoj gozd, ki sporoči, če je v gozdu kaj narobe. »Skrbni lastnik je aktiven, večkrat na leto obišče svoje parcele, preveri, če je kakšno podrto, poškodovano ali kako drugače obolelo drevo. In to sporoči ZGS. Najbolj smo veseli, da lastniki sami skrbijo za svoj gozd, mi pa smo samo njihova podpora,« je povedala.
Njene besede je podprl tudi revirni gozdar, ki je za Tajfunov blog ob tem dejal, da je predvsem skrbni lastnik redni obiskovalec svojega gozda. »Sporoči, kaj je narobe, da se lahko neka škoda; od podlubnikov ali npr. zaradi vetroloma, pravočasno sanira. Dober lastnik je tisti, ki naredi tudi veliko gojitvenih del v gozdu, kar pomeni, da gozda ne gleda (le) skozi oči kubikov lesa in dobička, temveč v smislu, koliko vanj daje, kako trajnostno skrbi za gozd: da bo ta čim bolj ohranjen tudi za zanamce.« Po njegovih besedah je treba skrbeti za negovanost gozdov, saj je cilj kvaliteten in raznovrsten gozd; torej je pomembna pestrost drevesnih vrst.
Predvsem pa je pomembno, da je v Sloveniji gospodarjenje z gozdom sonaravno. Po besedah revirnega gozdarja to pomeni, da poskušaš kot lastnik z gozdom delati tako, da – če je treba – redčiš stara drevesa, da v sestoj spustiš dovolj svetlobe, s tem omogočiš, da sploh lahko rastejo mlada drevesa. In tako naravno poskrbiš za podmladek. »Seveda pa je drugače v primeru vetroloma ali podlubnikov, ko je treba odstraniti večje število dreves, kar pomeni, da je treba posaditi nova drevesa in gozd na tak način pogozditi.«
Izbor Najbolj skrbni lastniki gozda
Ali ste vedli, da Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) že od leta 1999 vsako leto izbira in podeljuje priznanje “Najbolj skrbni lastniki gozda” ? Po enemu iz vsake od 14 območnih enot. Namen izbora je promocija odličnosti in skrbi pri upravljanju zasebnih gozdov ter krepitev sodelovanja med lastniki in javno gozdarsko službo, navajajo na spletni strani ZGS. Prav sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih.
Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom želijo, kot so zapisali na spletni strani, izpostaviti zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu (tudi z uporabo ustreznih gozdarskih strojev), spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.
Kot so pojasnili z ZGS, mora vsaka območna enota (znotraj njih delujejo krajevne enote) letno predlagati skrbne lastnike, o tem se posvetujejo revirni gozdarji in drugi gozdarski strokovnjaki. Namen je predvsem, da se tudi druge lastnike spodbudi, da postanejo aktivni in skrbni.
Skrbni lastniki so tisti, ki so aktivni, ki redno zahajajo v svoj gozd.
Kakšni so kriteriji izbora? ZGS in strokovna komisija med drugim ocenjujeta na podlagi urejene lastnine (meja, dokumentacije), sodelovanja z ZGS in izvajanje gozdnogospodarskih načrtov. Aktivno gospodarjenje, torej sečnjo, obnovo, sadnjo, nego. Pa tudi skrb za naravo: ohranjanje biodiverzitete, voda, tal. Med drugim pretehta tudi vzgoja mladih in sodelovanje v lokalni skupnosti, kot tudi trajnostni vidik in zgled za druge. Leta 2023 so, denimo, poudarjali pomen nege mladih gozdov in sodelovanja med lastniki in ZGS, lani pa so predvsem izbranci pokazali visoko stopnjo sanacije po vetrolomih in podlubnikih, obenem pa so dosegli zelo nizko število nesreč s smrtnim izidom.
Naročena objava
