Včasih se zgodi nekaj čisto posebnega, nekaj kar preseže vsakdan in se zasidra v srce – tako otrok kot odraslih. Eden takšnih trenutkov se je zgodil nedavno, ko je vrtčevske otroke v Zibiki obiskal priznani slikar Janko Orač.
Kot sta zapisali Polonca Krobat in Maja Cilenšek, so otroci ob njegovem prihodu dobesedno zažareli. Slikarjeva prisotnost je v prostor prinesla čarobnost in ustvarjalni nemir, ki je bil nalezljiv. Karkoli počnemo je lahko ustvarjalno, če v to kar delamo, dodamo delček sebe. In prav to se je zgodilo ob Oračevem obisku. Otroci so radostno in ljubeče prijeli v roke čopiče ter z mavričnimi barvami zapolnili liste z gozdnimi škrati, vilami, živalmi predvsem pa z neizmerno mero domišljije in ljubezni. Vsak njihov izdelek je bil zgodba zase, odsev njihov notranjih svetov. To ni bilo le slikanje, temveč iskreno otroško izpovedovanje skozi barve.
Slikar Janko Orač, doma iz Zibike je mojster izraza in človek z veliko začetnico – tako kot umetnik kot tudi pedagog. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ga je opisala kot likovnega sprehajalca med slikarskim in grafičnim področjem, kot izvirnega povezovalca različnosti, koloristično bogatega in inventivnega ustvarjalca, ki ne opisuje, ampak izpoveduje – iskreno in z neusahljivo strastjo.
“V naši sredi pa je stal kot skromen, dostopen človek z globokim razumevanjem otroške ustvarjalnosti in igrive radovednosti.
Slikar nam je najprej približal svoj poklic – pogovarjali smo se o tem, kdo je slikar, kakšne pripomočke uporablja in kaj pomeni beseda atelje. Otroci so bili presenečeni, ko so ugotovili, da se slikarjevi čopiči prav nič ne razlikujejo od njihovih – razlika je le v tem, kaj z njimi ustvarimo. Prav ta misel je postala rdeča nit našega dne: vsak lahko ustvari nekaj edinstvenega, če v to vloži del svojega srca.
Nato smo se tudi sami prelevili v prave male umetnike. Spoznali smo osnove mešanja barv in odkrivali, kako vsaka barva skriva v sebi celo paleto odtenkov. Ustvarjalno vzdušje je bilo sproščeno, navdihujoče in polno radovednosti. Nasveti in spodbudne besede gospoda Janka so otrokom dali krila – slikali so z veseljem, sproščeno, brez zadržkov in predvsem s srcem.
Vrhunec dneva pa je bilo slikanje z akrilnimi barvami na pravo slikarsko platno – izkušnja, ki jo bodo otroci nedvomno nosili v sebi še dolgo. Na platnu je nastala prava umetnina, vsaka z lastnim izrazom, čustvom in zgodbo.
Ob koncu druženja smo se poslovili z občutkom hvaležnosti in topline. Obisk slikarja Janka Orača ni bil le umetniški dogodek – bil je doživetje, ki prebudi čut za lepoto, pogum za izražanje in spoštovanje do ustvarjalnosti. Trenutki ujeti v odtenke barv in nežne sledi na platnu, bodo ostali del nas za vedno.”
