V petek bo en mesec od konca javne razgrnitve projekta vetrnih elektrarn v Rogatcu in Žetalah. To pomeni, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor imelo en mesec časa za prebiranje in pripravljanje odgovorov na predloge in pobude občanov. V članku povzemamo, katera so bila najbolj pogosta vprašanja in predlogi ter pripombe.
V vmesnem času nadaljujejo z aktivnostmi v Civilni iniciativi proti vetrnim elektrarnam Rogatec – Žetale. Pred dvema tednoma je potekalo prvo srečanje Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn v Zrečah. Načrtujejo posvet v Državnem svetu.
Iz Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) so nam zaupali, da so v času javne razgrnitve, to je v času dveh mesecev, prejeli približno 300 dopisov s pripombami. Pravijo tudi, da pri obravnavi teh predlogov in pripomb ni bistvenega pomena, kolikokrat je bila pripomba podana, niti kdo jo je podal, temveč je pomembna njena vsebina. Torej vsaka prispela pripomba je obravnavana enakovredno.
V grobem se pripombe nanašajo na različne vsebinske sklope: možne potencialne vplive v času obratovanja in vprašanja v zvezi s potencialnimi vplivi v času gradnje. Med pripombami je menda bilo veliko nasprotovanja rabi vetra za proizvodnjo električne energije v Sloveniji na splošno in nestrinjanja s strateško energetsko politiko Slovenije.
Poleg tega občane skrbjo možni vplivi na bivalno okolje zaradi hrupa, vplivi na gozd, divjad in netopirje ter vizualna izpostavljenost. Občani tudi dvomijo v rentabilnost investicije, nekateri so zahtevali izplačilo rent in odškodnin posameznikom. Med vprašanji v zvezi z vplivi v času gradnje pa so se pozanimali glede transporta in ureditve transportnih poti.
Katere pripombe bodo upoštevane in katere ne
Iz MNVP pravijo, da se pripombe javnosti preučijo in v največji meri smiselno upoštevajo. Kako se upoštevajo pa je odvisno od vrste pripombe. Največkrat se poda podrobnejša pojasnila.
Če na vsebinske pripombe ni mogoče odgovoriti na podlagi že izdelanih gradiv, se že izdelane strokovne podlage dopolni. Smiselne in upravičene pripombe, ki jih je mogoče upoštevati, se upošteva pri podrobnejšem načrtovanju v nadaljevanju postopka priprave državnega prostorskega načrta (DPN).
Dodajajo še, da “pogosto javnost ne poda pripombe ali predloga, temveč le osebno mnenje, ki ga ni mogoče komentirati oziroma ni mogoče podati odgovora“. Zavrnejo se pripombe, ki se ne nanašajo na vsebine objavljenih gradiv.
O predlogih občin, ki jih načrt zadeva
O predlogih in pripombah Občine Rogatec smo že pisali. Občina Žetale pa je prispevala pripombe predvsem za naslednja področja:
- Promet: Pripombe in predloge v zvezi z ureditvijo cest in možnimi vplivi prometa v času gradnje. Predlagajo izgradnjo hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč in sanacijo mostov pred začetkom gradnje VE.
- Odškodnine in nadomestila: Predlagajo, da se poleg izplačilu nadomestila za izrabo prostora tangiranim občinam plačuje tudi odškodnino za vidno izpostavljenost vetrnic posameznim gospodinjstvom.
- Splošno: Menijo, da se nosilci urejanja prostora ob pripravi državnih prostorskih načrtov upoštevajo drugačna merila kot za pripravo občinskih prostorskih in podrobnih prostorskih načrtov.
Priprava odgovorov bo trajala najmanj 2 meseca
Na Ministrstvu ocenjujejo, da bo priprava odgovorov glede na obseg pripomb trajala najmanj 2 meseca. Ko bosta pobudnik in pripravljavec (MOPE in MNVP) potrdila stališča, bodo ta javno objavljena v prostorskem informacijskem sistemu in poslana tangiranim občinam.
Priprava stališč in usklajevanje gradiv po zavzetih stališčih nedvomno vpliva na terminski plan priprave DPN, “vendar kot pripravljavec menimo, da so sprejeti državni prostorski načrti zaradi sodelovanja javnosti in njenega opozarjanja na morebitne pomanjkljivosti in upoštevanja predlogov za nadaljnje načrtovanje kvalitetnejši“, še sporočajo iz Ministrstva.
Civilna iniciativa proti VE Rogatec – Žetale aktivna še naprej
Med tem, ko na Ministrstvu prebirajo predloge in pripombe občanov, pa v Civilni iniciativi proti vetrnim elektrarnam Rogatec – Žetale pa ne sedijo križem rok. Pred dvema tednoma so se udeležili vseslovenskega srečanja Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn v Zrečah. To je bilo prvo tovrstno srečanje, kjer so “skupaj z drugimi iniciativami po vsej Sloveniji izrazili jasno nasprotovanje umeščanju vetrnih elektrarn v naš prostor ter opozorili na številne okoljske in družbene posledice takšnih projektov,” so zapisali v civilni iniciativi.
Načrtuje se posvet v Državnem svetu 2. junija 2025, kjer bodo govorili o energetski in prostorski politiki ter okolju. Posvet z naslovom Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek je potrdila Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Glede aktivnosti Civilne iniciative smo povprašali tudi na Ministrstvu za komentar. Pravijo, da podpirajo aktivno državljanstvo in zanimanje javnosti za vprašanje urejanja prostora. “Civilne iniciative, kakor tudi posamezniki in neorganizirana javnost opozarjajo na morebitne pomanjkljivosti in nedorečenosti obstoječih prepisov in področja, ki jim je potrebno posvetiti posebno pozornost. To vsekakor vpliva tako na obseg in vsebine strokovnih podlag, ki se izdelujejo v posameznem postopku priprave DPN, ter s tem tako na vsebino uredbe kot tudi terminski plan postopka priprave DPN, kakor tudi na predpise, ki so v pripravi.”
Preberite še:
Prednosti in slabosti postavitve vetrnih elektrarn v občinah Rogatec in Žetale
