Po Sloveniji se v luči vladne obljube izgradnje več deset tisoč javnih neprofitnih najemnih stanovanj o tej tematiki kar precej govori. Koliko neprofitnih stanovanj je že zgrajenih v štirih občinah Kozjanskega ter koliko se jih nam obeta, preberite v nadaljevanju.
Pri preverjanju rednosti plačevanja neprofitnih najemnin smo ugotovili tudi, da dobršen del stanovalcev le-teh ne plačuje, oziroma jih z veliko zamudo.
Ena izmed predvolilnih obljub Golobove vlade je bila gradnja 30.000 stanovanj, s čimer so želeli rešiti perečo stanovanjsko stisko, s katero se soočamo v državi. Po nekaj letih vladanja in eno leto pred volitvami lahko ugotovimo, da če je bila vlada učinkovita pri uvajanju novih davkov in dajatev, pa se stanovanjske problematike niso lotili, kot so obljubljali.
Novim stanovalcem se namreč ni predalo niti blizu 30.000 stanovanj. Predvideno število so znižali na 20.000 zgrajenih stanovanj do leta 2030. Do sedaj jih stoji le 1.600, večinoma iz projektov še iz časa prejšnjih vlad. Letos je bila v načrtu gradnja 2.000 stanovanj, v resnici pa jih bo republiški stanovanjski sklad začel gradili le dobrih 200.
Pri javnih neprofitnih najemnih stanovanjih je težava tudi, da mnogi stanovalci svojih najemnin, ki so v zajetnem deležu sofinancirane, ne plačujejo pravočasno, stroški pa zato padejo na upravitelja.
Kakšna pa je situacija v štirih občinah Kozjanskega? Koliko javnih najemnih stanovanj že obstaja, koliko jih načrtujejo in kako visok dolg se je nabral zaradi neplačanih najemnin?
Največ stanovanj v Rogaški Slatini
Občina Rogaška Slatina ima na območju Kozjanskega največ javnih najemnih stanovanj, in sicer 188, v katerih živi preko 260 ljudi. Občina z Državnim stanovanjskim skladom načrtuje do 16 novih stanovanj. Le 4 % najemnikov prejema subvencijo, najnižja najemnina pa znaša 15 evrov na mesec. Dolžnikov je 32, kar je 17 % najemnikov, skupna vsota dolga pa ni natančno opredeljena, saj se stalno spreminja. Pomemben delež dolga je starejši od enega leta.
Občina Šentjur razpolaga s 174 neprofitnimi stanovanji. Ob tem ne beležijo točnega števila prebivalcev, a predvidevajo, da v stanovanjih povprečju živijo po trije družinski člani. Najemnina za povprečno dvosobno stanovanje velikosti 55 m² znaša 250,54 evrov, a 34,5 % najemnikov prejema subvencijo, najnižja subvencionirana najemnina pa je 10,25 evrov. Dolžnikov je okoli 8 %, skupni dolg pa znaša dobrih 8.900 evrov, od tega je 14,4 % starejšega od enega leta.
Občina Šmarje pri Jelšah ima v lasti 78 javnih najemnih stanovanj, prav tako pa imajo pravico dodeljevanja neprofitnih najemnikov v 27 javnih najemnih stanovanj, katerih lastnik je Stanovanjski sklad RS. V stanovanjih, ki so v občinski lasti, prebiva okoli 190 oseb. Občina ob tem na svojem območju načrtuje še pet novih javnih najemnih stanovanj. Neprofitne najemnine stanovanj v občini znašajo od 64 do 325 evrov na mesec. Okoli 35 % najemnikov je upravičenih do subvencionirane najemnine, najnižja najemnina z upoštevano subvencijo pa znaša 11,10 evra na mesec. Približno četrtina najemnikov ima trenutno odprt dolg do neporavnane najemnine, skupna vsota dolga pa je okoli 11.000 evrov, od česar je 60 % starejšega od enega leta.
Občina Rogatec upravlja s 34 lastnimi stanovanji in šestimi v lasti Vetropack Straže, ki skupaj nudijo dom 66 osebam. Na občini razpolagajo z zemljišči, kjer je omogočena gradnja okoli 30 novih stanovanj, vendar konkretnih planov še ni. Najemnine se gibljejo od 80 do 260 evrov. Kar 44 % najemnikov prejema subvencijo, najnižja subvencionirana najemnina pa znaša 12 evrov. Dolžnikov je 23 %, skupni dolg znaša 2.550 evrov, noben del dolga pa ni starejši od enega leta.
Postopki z dolžniki težavni in dolgotrajni
Občine se z neplačniki soočajo podobno, marsikdaj pa so postopki težavni in dolgotrajni. Najprej poizkusijo težavo rešiti z opominom in pogovorom, če to ne zaleže najemniku izdajo opomin pred izvršbo, v skrajnih primerih pa se spustijo v uvedbo izvršilnega postopka in odpoved najemnega razmerja.
Kljub temu se marsikdaj srečujejo s težavimi, kot so finančna nezmožnost najemnikov, zaradi česar pogosto ni mogoče uspešno poseči po njihovih denarnih sredstvih, težava pa so tudi odprti postopki osebnega stečaja najemnikov, ki onemogočajo izterjavo dolga. Večina takšnih primerov se zaključi z odpustom obveznosti.
