Na Starih svetih gorah na Gradišču nad Podsredo so na belo nedeljo slovesno obeležili zaključek prenove gotskega prezbiterija v cerkvi Matere Božje sedem žalosti.
Slovesnost je vključevala sveto mašo, ki so jo darovali Lojze Weingerl, Damjan Kejžar in Peter Leskovar. Med mašo je cerkveni pevski zbor iz Podsrede s petjem obogatil slovesnost, po maši pa so zapeli še litanije. Bojana Bratuša je v imenu vaščanov izrazila zahvalo vsem, ki so prispevali k prenovi, sledila pa je pogostitev za vse prisotne. Slavja se je udeležila tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc.
Že nekaj časa prej, na tiho nedeljo, pa je bila v cerkvi po 20 letih ponovno maša na glavnem oltarju, kjer so blagoslovili poseben oltarni prt, ki ga je z več kot 200 urami dela izdelala ena izmed dobrotnic.
Kip Pieta iz leta 1410, delo ptujskogorske delavnice, je danes v Narodni galeriji, v cerkvi pa je njegova kopija. Stranska oltarja sta posvečena sv. Štefanu, sv. Roku in Mariji Magdaleni, romarsko čaščenje pa se osredotoča na Stufflerserjev Marijin kip iz 1902. Rokokojska prižnica in križev pot z napisi v bohoričici dopolnjujeta opremo. Nad cerkvijo stoji kapela sv. Ane iz 14. stoletja, križev pot iz leta 1834 pa je bil nazadnje obnovljen leta 2015.
Obnovo si želijo še nadaljevati
Kot nam je pojasnil Jure Ferlan iz Odbora za obnovo cerkve na Starih Gorah, ima prenova cerkve že dolgo zgodovino. Aktivnosti so se začele že pred 20 leti, ko je pobudo dala Občina Kozje, a so napredovale počasi in se začasno ustavile. Pred nekaj leti so domačini ponovno združili moči z željo po dokončni obnovi.
Uspešno so se prijavili na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje, sredstva pa so prispevali tudi Občina Kozje in donatorji. V sklopu projekta so se osredotočili na konservatorsko-restavratorska dela, ki so jih zaključili jeseni 2024. Vodila jih je konservatorka Mateja Ocepek, ki je na slovesnosti obiskovalcem predstavila postopek restavratorskih del in razložila zgodovinske stenske poslikave.
Osrednji del prenove je bila obnova 600 let starega gotskega prezbiterija. Poleg tega so domačini poskrbeli za nujna vzdrževalna dela na celotnem objektu. Popravili so streho, ki je puščala, uredili odvodnjavanje, zamenjali cementni tlak, namestili mreže na okna za zračenje, restavrirali svetila in oltarne svečnike ter v cerkvi vzpostavili elektrifikacijo. V treh velikih delavnih akcijah so očistili cerkev, glavni oltar in okolico, s čimer so preprečili nadaljnjo škodo.
Prenova pa se tu ne konča. V prihodnje si želijo restavrirati baročne klopi iz leta 1742, ki so med najstarejšimi v Sloveniji, in obnoviti zakristijo.
