Volilna nedelja je v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega dala nove (stare) župane, Dobjanci in Šentjurčani bodo morali še enkrat na volišča. Ob ponovno nizki volilni udeležbi, le v Bistrici ob Sotli, Kozju in Dobju je bila udeležba višja od državnega povprečja (50,10 odstotkov), je glavna značilnost letošnjih volitev, da je večina starih županov obdržala svoj položaj. V šmarski upravni enoti je vseh pet starih županov, ki so se ponovno potegovali za mandat, Jožef Pregrad se za ponovno kandidaturo ni odločil, obdržalo položaje že po prvem krogu. V nekaterih občinskih svetih so se karte pošteno premešale.
Občina Bistrica ob Sotli
Svoj prvi mandat v najmanjši obsoteljski občini je dobil Franjo Debelak. Volivce je uspel prepričati s sloganom “prijazna, zanimiva in uspešna Bistrica ob Sotli.” K zmagi je gotovo prispevala tudi podpora dosedanjega župana Jožefa Pregrada. Več kot 45 odstotkov glasov je lep uspeh tudi za prvo žensko kandidatko v Bistrici ob Sotli Ivo Zorenč. Debelak lahko v novem sklicu občinskega sveta pričakuje močno podporo. Kar 4 od 7 svetnikov so bili kandidati liste Franjo Debelak in skupina volivcev, največ glasov med svetniki je zbral dosedanji župan Jožef Pregrad. Glede na to, da je v predvolilnem času podprl Franja Debelaka za župana, bil je tudi njegov predlagatelj, lahko pričakujemo, da bo naslednja štiri leta Debelak lahko računal na njegovo podporo. V volitvah članov v občinske svete so v Bistrici ob Sotli povsem pogorele politične stranke, saj je le Bojan Pregrad (SDS) bil izvoljen kot kandidat politične stranke.
Občina Dobje
Dobje je zaradi svoje majhnosti velikokrat na medijskem obrobju, vendar politično dogajanje nikoli ni bilo dolgočasno, čeprav nekoliko “peytonovsko”. Svojo ero je končal trikratni župan, danes 71-letni Franc Salobir, ki se je na ta položaj zavihtel z vodenja nekdanje krajevne skupnosti in mu gredo vsekakor pomembne zasluge za ustanovitev občine, med županovnjem pa je člansko izkaznico LDS zamenjal s tisto iz SDS. Svoje slovo s položaja je napovedal pred našo kamero ob novoletni poslanici, a se je kasneje premislil, na koncu pa se ni uspel uvrstiti niti v občinski svet … Njegovo obdobje je zaznamovano s sopotništvom Franca Leskovška, ki je bil nekdaj član šentjurske skupščine in kasnejšega občinskega sveta, s katerim sta trdno držala vse niti v Dobju. Do letos uigranemu dvojcu niso mogle do živega nekatere afere, ki so odmevale tudi širše.
Opozicijski glasovi so se za razliko ob prejšnjih volitev precej bolj porazdelili v korist Natalije Plemenitaš Fuchs kot Karlu Čadeju, ki je kandidiral še četrtič, tokrat pa za las prišel v občinski svet. Za končni uspeh bo morala najbolj izobražena kandidatka v dobjanski zgodovini, ki piše tudi blog oz. spletni dnevnik, pridobiti še kakšen glas iz Salobirjevega tabora, saj je bil v nedeljo seštevek sedaj že nekdanjega župana in na drugi strani še aktualnega podžupana podoben kot pred štirimi leti. V malem Dobju je za končni volilni rezultat pomembna dobesedno vsaka hiša, zato zna, kljub temu da je volilno povsem pogorel, odločati prav “oče občine”, ki ga s kandidatko nenazadnje vežejo tudi določene družinske vezi. Temperaturo znajo dvigniti znamenite “okrožnice”, vendar splošni trendi kažejo, da se zna negativna propaganda obnašati kot bumerang.
Za volilno odločanje je vsekakor pomembno dejstvo, da ima menda potrjena koalicija neodvisne liste Plemenitaš Fuchsove in Socialnih demokratov, v 7-mestnem občinskem svetu 5 sedežev, Leskovškova ljudska stranka pa le 2.
Občina Kozje
Dušan Andrej Kocman si je tretji županski mandat priboril z veliko razliko. Darko Čebular in Danijel Štus sta skupaj zbrala le dobrih 12 odstotkov glasov. Večina občanov je torej presodila, da je Kocmanova vizija razvoja dobra in najbolj primerna za Kozje. Če je velika razlika največje priznanje Dušanu Andreju kocmanu za preteklo delo, pa so rezultati gotovo razočaranje za njuna tekmeca, ki tako nizkega rezultata gotovo nista pričakovala. V Kozjem so tokrat prvič volili svetnike po večinskem sistemu. Število svetnikov se je iz 15 v prejšnjem sklicu zmanjšalo na 9. Štirje izbraniki svetniki so bili kandidati neodvisnih list, pet pa jih je izvoljenih s pomočjo političnih strank. Le LDS ima več kot dva svetnika v novem sklicu. Izvoljena sta bila Roman Gradišek in Jernej Jagrič. Brez svojih predstavnikov v svetu je ostal SDS, ki je imel v prejšnjem sklicu 3 svetnike, število SLSovcev pa se je iz 4 zmanjšalo le na enega.
Občina Podčetrtek
Županske volitve v Podčetrtku so bile najmanj razburljive, saj Peter Misja že drugič zapored ni imel protikandidata. Sicer se je v zadnjem letu v javnosti pojavljalo nekaj imen kandidatov, ki bi se podali v bitko za glasove, a so očitno ocenili, da ob Misji nimajo realnih možnosti za zmago. Najmočnejša stranka v novem sklicu občinskega sveta bo SDS, ki je v primerjavi s prejšnjim sklicem podvojla število svojih svetnikov (od 2006 do 2010 so imeli 2, od 2010 do 2014 bodo imeli 4). 4 svetniki prihajajo iz neodvisnih list, po enega pa bodo imele stranke SD, SLS in LDS.
Občina Rogaška Slatina
Če je bila peta zmaga dosedanjega župana mag. Branka Kidriča dokaj pričakovana, je toliko bolj presenetljiva visoka razlika v primerjavi s protikandidatoma in zmaga v prvem krogu. Andrejka Flucher, ki se je pred štirimi leti uspela prebiti v drugi krog, je tokrat uspela prepričati le dobro četrtino občanov, ki so se udeležili volitev. Kidrič je s preteklim delom, v prejšnjem mandatu se je uredilo veliko cest, zgradili so nov stanovanjski blog, veliko so delali tudi na infrastrukturi in spodbudi podjetništva (podjetniški inkubator), uspel prepričati skoraj dve tretjini volivcev. Rezultat Antona Plevčaka (8,5 odstotka) je ob dveh močnih in na volitvah bolj izkušenih kandidatih pričakovan. Obe stranki, ki sta predlagali novega (starega) župana SLS in SDS sta v novem sklicu občinskega sveta dobili 4 svetnike. Župan tako lahko računa na močno podporo v najvišjem organu občine. 4 svetnike ima tudi DeSUS, ki je, zanimivo, dobil največ glasov volivcev (17,7%), opozicijski SD je dobil tri mandate, neodvisni listi bosta imela 3 predstavnike, po enega pa LDS in SNS.
Občina Rogatec
Martin Mikolič je še enkrat potrdil, da mu bo v Rogatcu zelo težko odvzeti županski stolček. Tokrat je uspel prepričati skoraj 90 odstotkov volivcev in bo še v petem mandatu vodil občino. Franc Očko ob nekdanjemu poslancu državnega zbora ni imel realnih možnosti za zmago, tudi njegovi predlagatelji Stranka slovenskega naroda so tako na državnem kot lokalnem okolju premalo močni, da bi z njihovo podporo lahko resneje ogrozil Mikoliča. Pri volitvah v občinski svet se je tudi tokrat potrdilo, da Rogatčani bolj zaupajo predstavnikom desno-sredinskih strank. Tudi rogaški župan lahko pričakuje dobro podporo v občinskem svetu, saj je njegova stranka NSi dobila 4 svetnike (v prejšnjem sklicu 3). Dva svetnika bo imela SDS, po enega pa DeSUS, LDS, Lovska družina Rogatec (Velimir Novak bo edini nestrankarski član občinskega sveta), SD, SLS in Zares.
Občina Šentjur
Šentjursko politično dogajanje je z za mnoge presenetljivim razpletom prvega kroga županskih volitev dobilo nove dimenije. V drugi krog sta z dokaj tesnim izidom prišla mag. Štefan Tisel (SDS) z 39,7 % in mag. Marko Diaci (Gibanje za občino Šentjur) z 29,7 % glasov. Nazadnje je bil v Šentjurju drugi krog pred 8 leti, ko je v prvem krogu Tisel prejel 49,2 %, Malovrh pa 31,5 %. V drugem krogu je Tisel premočno zmagal s 66 % proti 34 % in se povzpel na županski tron.
Zanimivo se je ozreti štiri leta nazaj, saj je takrat mag. Štefan Tisel kot kandidat (LDS, N.Si, SD in DeSUS) že v prvem krogu prejel plebiscitnih 4.666 oz. 64,8 % glasov in za sabo krepko pustil protikandidata z desnice Jožeta Koržeta iz SDS (21,6 %) in Janeza Čokla iz SLS (8,7 %). Po Koržetovi zaslugi je sledil Tislov prestop k SDS, ki jo zastopa tudi v Državnem zboru. Na aktualnih volitvah so vse stranke nekdanjih Tislov podpornikov, razen DeSUS, nastopile s svojimi kanidati, a sta kandidata levice Jože Artnak (LDS) in Cveto Erjavec (SD) skupaj zbrala 20 %, desni Janko Cerkvenik (N.Si) pa je zbobnal 10 % podporo. Vsak zase so opravljali vidne funkcije v občinskem okviru, prva dva celo kot podžupana, a se vseeno nekako nista uspela profilirati kot pravi blagovni znamki. To je očitno precej bolj uspelo nekdanjemu poslancu Stranke mladih Slovenije, ki na šentjurskih tleh še ni igral vidnejše vloge – niti v civilni sferi, se pa je vsekakor pozicioniral kot hud nasprotnik Tislove garniture. Pri tem mu je v zadnjem obdobju asistiral Robert Polnar, ki se je razšel z lokalno LDS, skupaj pa sta podpisana pod Šentjursko deklaracijo 2010.
Kritičen je bil tudi v časih županovanja Jurija Malovrha iz SLS, katerega stranka z nekdaj izjemno podporo na Šentjurskem, po Tislovem drugem uspehu, v lokalnem okolju preprosto ni bila dovolj profilirana in ni igrala pomembnejše vloge, kar lahko povežemo tudi z vodstvenimi težavami – pred kratkim je, menda na željo predsednika stranke Radovana Žerjava, odstopil predsednik občinskega odbora Janez Škoberne, ki se v času predsednikovanja v lokalni politiki ni vidno udejstvoval. Diacija je stranka kot enotnega kandidata SLS in SMS podprla na zadnjih državnozborskih volitvah. Pred kratkim se je na čelo njenega občinskega odbora vrnil nekdanji župan, ki je v letih 2003 in 2004 z Diacijem sedel v Državnem zboru in mu večkrat izrekel javno podporo. Vseeno se je SLS tokrat odločila za podporo Tislu, ki ga podpira tudi DeSUS, in to že pred prvim krogom.
Pred drugim krogom sta po poročanju Večera Tisla podprla izpadla kandidata Cerkvenik in Erjavec. Vsekakor je v igri, kot je v politiki pač praksa, precej špekulacij na kar so mnogi namigovali že ob komentarjih napovedanih kandidatur. Kot smo videli, je v Šentjurju takšnih in drugačnih političnih saltov nekaj že bilo, pa tudi predvolilne koalicije so lahko zgolj poceni beseda na papirju.
Po scenariju, da je vseeno nekoliko lažje osvajati, kot pa braniti, se lahko šentjurska zgodba po 24. 10. prične pisati povsem na novo, ni pa nujno, da se vanjo ne bi želeli vključiti akterji iz že videnih zgodb. V primeru uspeha Diacija in GOŠ bi s pol ducata svetnikov v 26-članskem občinskem svetu vseakor težko vladali sami. Na drugi strani se zdi manevrski prostor sedanjega župana, ki je skozi oba mandata vzorno skrbel za svojo pojavnost med občani, bolj izčrpan, a ne gre pozabiti na njegov talent stratega, ko je svoj drugi mandat pričel brez koalicije, a imel večino časa veliko podporo svetnikov.
Danes so šentjurska gospodinjstva dobila Diacijevo vabilo na 40 (!) srečanj z volivci, kar je povsem drugače od prvega kroga in zna ob prvem pravem pojavljanju na terenu delovati kot primerjalna prednost, pritegnil pa bi lahko mnoge, ki se volitev sicer morda ne bi udeležili. Mlajši kandidat z magistrskim predznakom je starejšega izzval tudi na soočenje. Pred dvema letoma se aktualni župan na soočenju poslanskih kandidatov ni pojavil. Prav tako ni sodeloval na soočenju na Radiu Celje za tokratne volitve, med sokandidate pa je prišel, ko so se 5. oktobra soočili na Štajerskem valu, kjer je dokazal, da je takšnim opravilom kos. Po poročanju Večera Tisel predlaga soočenje na nevtralni lokaciji. Vsekakor lahko pričakujemo, da niti Tislov štab ne bo miroval. Šentjurski SDS razpolaga z mrežo krajevih odborov po vsej občini, kar lahko druge stranke samo sanjajo, dva dni pred prvim krogom pa je pristaše zbral na Mestnem trgu, kjer je prepevala Nuša Derenda.
V bližnjem Dobju ima neodvisna kandidatka s podporo SD že večino v občinskem svetu. Podobje ima v Šentjurju peterec SDS (9), DeSUS (3), SLS (2), SD (2) in N.Si (1) že večino, vendar je vprašanje, če bodo volivci res poslušali strankarske veljake, ki bi se lahko prej zamislili nad svojimi rezultati. V šentjurski občinski svet so se uvrstili tudi tudi trije kandidati s preferenčnimi glasovi (Primož Laubič – LDS, Jože Lavbič – SLS, Anton Špan – GOŠ), pa tudi sicer je kar nekaj novih obrazov. Upati je, da bodo skušali biti nekoliko bolj aktivni kot mnogi njihovi predhodniki, ki so znali pobrati sejnine in morda pomodrovati v zaprtih strankarskih krogih, vsekakor pa bi se od svetnikov moralo pričakovati oz. dobiti več.
Občina Šmarje pri Jelšah
Prvi favorit županskih volitev v Šmarju pri Jelšah Jože Čakš je dobil še peti mandat na čelu občine. Čeprav so mu nekateri pripisovali zmago z večjo razliko, je zmaga s 55 odstotki bolj ali manj pričakovana. Nekaj časa je celo kazalo, da se bo SDSov kandidat Janko Šket uvrstil v drugi krog. Ob prvi kandidaturi dosedanjega podžupana je skoraj 27 odstotkov dobra podlaga za volitve čez štiri leta. Marko Ketiš in Bojan Stupica sta za boljši rezultat (dobila sta manj kot 10 odstotkov) med volivci premalo znana. Intenzivna volilna kampanija se je obrestovala stranki SDS, ki bo v novem sklicu imela 6 svetnikov (v prejšnjem 4 oz. 3, saj je David Stupica kmalu prestopil v Zares). V preteklosti najmočnješja stranka SLS (7 svetnikov) je obdržala 4 člane. Število svetnikov so povečali še v stranki DeSUS (3 svetniki, prej 2) in SD (2 svetnika, na prejšnjih volitvah ni bil izvoljen nihče, je pa Tomi Rumpf tekom mandata prestopil v njihovo stranko). V primerjavi s prejšnjimi volitvami je največ izgubil LDS. Pred štirimi leti so bili iz njihove liste izvoljeni 4 svetnike, tokrat so obdržali le enega. Tokrat so v volilno kampanijo šli dosti manj intenzivno, počasen zaton stranke v Šmarju pri Jelšah pa se je kazal že tekom prejšnjega mandata, ko so njihovo stranko zapustili 3 svetniki (Marko Ketiš je od prve seje poudarjal svojo neodvisnost, Tomi Rumpf je prestopil v SD, Jakob Romih pa v Zares).
Preberite tudi:
Odzivi zmagovalcev in poražencev po včerjašnjih volitvah: Večina zadovoljna z rezultati
Delni volilni rezultati: V prvem krogu 6 županov, dve občini v drugi krog
*Fotografija je simbolična
t: Marko Kovačevič, bR
