S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Govorice o mogočem odlagališču radioaktivnih odpadkov iz nuklearke Krško, ki naj bi bilo le pol kilometra od zdravilišča Atomske Toplice, so že odločno zanikali. Gre za opuščeni hrvaški rudnik bentonitne gline Bratkovec, tik ob državni meji, zato so govorice razburile tako prebivalce slovenske kot tudi hrvaške strani Obsotelja.
V ponedeljek smo se v slovenski Agenciji za radioaktivne odpadke pozanimali o resničnosti govoric, o katerih so poročali tudi na naslovnih straneh osrednjih slovenskih medijev.
Predstavnik za stike javnostjo, Tomaž Kukovica, je spomnil na njihovo dobro delovanje s hrvaško Agencijo za posebne odpadke, ki je informacijo o možnosti izgradnje odlagališča na lokacijah v Luki Poljanski oziroma v Zagorskih Selih povsem zanikala. Pri tem so v omenjeni hrvaški agenciji, ki je uradno zadolžena za izbiranje lokacije odlagališča jedrskih odpadkov pripomnili, da celotno območje Hrvaškega Zagorja za lokacijo takšnega odlagališča ni primerno, vzrok pa je pregosta naseljenost. Hrvaško Zagorje je izključeno iz nadaljnjih raziskav, so sporočili v Slovenijo.
Od kod sploh informacija, ki je hudo razburila slovensko ter hrvaško stran Obsotelja? Občani Podčetrtka so jo prebrali v zagrebškem Večernem listu, zato je občina prosila za odgovor slovenskih ministrov za gospodarske dejavnosti, za okolje in prostor ter za zunanje zadeve. Župan, Marjan Drofenik, jim je poslal tudi fotokopijo hrvaškega časopisnega izrezka. V demografsko ogroženi občini Podčetrtek se namreč dobro zavedajo, da bi morebitno odlagališče, o katerem je bilo govora, pomenilo za njihove Atomske Toplice popolni propad. Pred leti so celo razmišljali o preimenovanju omenjenih Toplic, saj je nekatere slabše seznanjene goste motilo že takšno ime.
Pretekli četrtek se je župan Podčetrtka udeležil običajnega srečanja županov novih slovenskih ter hrvaških obmejnih skupnosti: slovenskega Podčetrtka, Rogaške Slatine in Rogatca ter hrvaških Zagorskih Sel, Huma na Sutli ter Djurmanca. Šlo je pravzaprav za spoznavno srečanje, zaradi usklajenega reševanja težav. Župan Podčetrtka je ob tej priliki županjo Zagorskih Sel, kjer je sporni rudnik, povprašal tudi o morebitnem jedrskem odlagališču, ta pa je povedala o odločnem nasprotovanju občine.
Lokacija odlagališča radioaktivnih odpadkov pri Atomskih Toplicah se zdi vsakemu poznavalcu obsoteljskih razmer povsem neprimerna, izključena. Gre za najožje področje enega najuspešnejših slovenskih zdravilišč, Atomskih Toplic, njihov razvoj pa precej zanima tudi hrvaško stran. Hotelski gosti se lahko brez težav, s hotelsko kartico, gibajo tudi po hrvaški strani, kjer se občuti ugoden vpliv bližnjih Atomskih Toplic, turistično prebujanje. Tu so že vrsto let zaposleni tudi hrvaški državljani, obmejno sožitje pa v tem koncu še ni porušeno. Nedaleč od spornega rudnika je tudi turistični dvorec Miljana, znanstvenika in politika dr. Franja Kajfeža. Gre za bivšega hrvaškega ministra za energetiko in sedanjega župana zagorsko-krapinske pokrajine, ki obsega velik del Hrvaškega Zagorja. Tudi dr. Kajfež krajevne razmere gotovo dobro pozna.
Brane Jeranko, Novi tednik, 6. 4. 1995
