V Javnem zavodu Kozjanski park od leta 1999 pomagajo dvoživkam pri prehodu regionalne ceste Podsreda–Bistrica ob Sotli, ki predstavlja oviro na njihovi selitveni poti do ribnika Trebče. Letošnja akcija prenosa dvoživk bo zadnja tovrstna, saj na cestnem odseku namreč poteka gradnja štirih podhodov in trajnih varovalnih ograj za dvoživke.
Ob koncu zime, ko se temperature višajo in se narava prebuja, se takrat tudi iz prezimovanja prebudijo dvoživke, ki pričnejo s selitvijo do mrestišč. Ribnik Trebče je najpomembnejše mrestišče za tamkajšnje dvoživke.
Na selitveni poti dvoživkam predstavlja veliko oviro regionalna cesta Podsreda–Bistrica ob Sotli. V preteklosti je v času selitev dvoživk na tem odseku prihajalo do množičnih povozov, zato je predstavljal t. i. črno točko.
Da bi te povoze preprečili, v Kozjanskem parku že od leta 1999 postavljajo začasno varovalno ograjo na obeh straneh 400 m cestnega odseka, ki dvoživkam onemogoča prehod na cestišče. Vsak večer zaposleni skupaj s prostovoljci pregledajo varovalno ograjo in dvoživke varno prenesejo v ribnik. Prve dvoživke so letos pričele selitev že konec januarja, glavni del selitev pa se je začel konec februarja. Do sedaj so prenesli že več kot 4000 dvoživk, kar je največ v zadnjih petih letih.
Pri selitvi pomagajo tudi otroci OŠ Kozje
“Veseli smo, da se naše akcije vedno znova udeležujejo tudi otroci iz okoliških šol in vrtcev. Tako so se nam na petkov večer, 7. 3. 2025, pridružili učiteljica in otroci iz OŠ Kozje. Skupaj smo prenesli preko 150 dvoživk. Večinoma so se v vedrih znašle rjave žabe, precej manj je bilo krastač, ki v teh dneh šele začenjajo selitev, našli pa smo tudi nekaj planinskih in navadnih pupkov,” pravi Anja Bolčina iz Kozjanskega parka.
Letošnja akcija prenosa dvoživk bo zadnja tovrstna akcija na Trebčah. Na cestnem odseku namreč poteka gradnja štirih podhodov in trajnih varovalnih ograj za dvoživke.
S temi ukrepi bodo zagotovili varen prehod dvoživkam, ne le v spomladanskem času, temveč tudi v poletnih in jesenskih mesecih, ko se selijo med različnimi kopenskimi habitati. Gradnja podhodov poteka v okviru projekta LIFE Amphicon pod okriljem DRSI.
