V četrtek je potekala javna obravnava projekta vetrnih elektrarn na območju občin Rogatec, Rogaška Slatina in Žetale, in sicer prva javna obravnava je potekala v prostorih občine Rogatec. Po družbenih omrežjih se je pozivalo k protestom in govorilo se je, da se bo javne obravnave udeležilo veliko število protestnikov.
V začetku prejšnjega tedna je bila javnost naznanjena o javni objavi študij variant z utemeljitvijo rešitve, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Rogatec. O projektu smo sicer na našem portalu že pisali.
Javna obravnava se je začela s predstavitvami, ki so bile sicer kratke, ampak so vsebovale bistvene informacije za udeležence. Tjaša Gregorič iz Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je pripravil postopek, je na kratko predstavila administrativne značilnosti projekta.
Gregoričeva je med drugim poudarila, da ima javnost enakovredno vlogo v postopku. Kdorkoli se lahko udeleži javnih razprav in postavi vprašanja, ki se mu pojavljajo. Do 30. marca bodo sprejemali pripombe in predlogi. Vsako pripombo in pritožbo bodo preučili in do njih zavzeli stališče, ki bo javno objavljena. Prosila je zbrane, naj pri razpravi oblikujejo karseda artikulirano svoje želje in predloge. V primeru, da ne bi mogli odgovoriti nanje, pa bodo strokovnjaki kasneje oblikovali stališče in ga objavili ob koncu javne razgrnitve.
Izčrpna poročila …
Janez Gale, predstavnik pobudnika za namestitev vetrnih elektrarn, torej Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je v nadaljevanju predstavil vlogo ministrstva pri projektu. Ker gre za tako velik projekt, se obravnava kot projekt državnega pomena, tudi če je investitor privatno podjetje. Naloga ministrstva je tudi, da spodbuja proizvodnje in uporabe električne energije in toplote iz obnovljivih virov, kar jim nalaga energetski zakon.
S strani investitorja, Dravskih elektrarn, je vodja projekta, dr. Anamarija Mrgole, predstavila trenutno stanje projekta, o katerem smo na našem portalu že pisali. Naslednja predstavitev je bila s strani podjetja Urbis, ki je izdelala študijo variant in utemeljitve rešitve in predloga državnega prostorskega načrta. Predstavitev je izvedla gospa Mateja Delač. Povedala je tudi, kakšne rešitve so izbrali tako za gradnjo vetrnih agregatov kot tudi za sanacijo okolice po končani gradnji.
Sledila je predstavitev pripravljavca okoljskega poročila, podjetja VGB Maribor, ki jo je izvedla gospa Alenka Kovačič. Pri izdelavi poročila je sodelovalo 25 strokovnjakov iz 12 različnih podjetij. Izdelano je bilo veliko število strokovnih podlag in ekspertnih mnenj, več kot 20, ki so opredelili tudi omilitvene ukrepe. Noben od vplivov vetrne elektrarne na varstvene cilje ni bil ocenjen kot bistven ali uničujoč. Večina vplivov pa je bilo ocenjenih kot sprejemljivi z omilitvenimi ukrepi, ki so izvedljivi.
Občane najbolj skrbi vpliv na okolje
Po koncu predstavitev so imeli prisotni čas, da so podali svoje pomisleke in izrazili svoja vprašanja ter predloge. Najprej so k besedi povabili občane Rogatca, potem pa še druge. Od vseh prisotnih jih je deset stopilo pred mikrofon in izrazilo svoje skrbi oziroma vprašanja.
Vprašanja večine občanov bi lahko razdelili na dva segmenta: hrup, ki ga bodo vetrnice ustvarile, in nizkofrekvenčno valovanje. Občane je zanimalo tudi, kaj pomeni postavitev vetrnic za okolje. Prisotni strokovnjaki so odgovorili na vse pomisleke občanov na podlagi izvedenih študij in argumente strokovno podprli.
Vsa vprašanja in predlogi na javni obravnavi pa so si zapisali in bodo o njih zavzeli stališča ter jih javno objavili po javni razgrnitvi, ki se zaključi 30. marca 2025.
Presenečeni nad mirnostjo na obravnavi, a na družbenih omrežjih ni tako mirno
Po naših informacijah so predstavljavci na javni obravnavi pričakovali več nemirov, a so občani ter drugi prisotni dokazali svojo spoštljivost. Tako je javna obravnava potekala mirno in kulturno.
Malo manj mirno pa je na družbenih omrežjih, kjer se sicer, razumljivo, najdejo tako argumenti za kot proti, pa vendar so argumenti proti drugačni, kot so jih nasprotniki vetrnih agregatov izpostavili na javni obravnavi.
Na splošno je sicer največja bojazen prevelik poseg v naravo, druge pa moti, da gre to za projekt privatnega investitorja, ki bo po njihovem prepričanju s postavitvijo elektrarn obogatel, občinam pa bo ostal drobiž. “Kakšna je sploh dodana vrednost izgradnje vetrne elektrarne? Kaj bomo imeli od vetrnic? Je smiselno postavljati zeleno energijo pred ohranjanjem narave?“, zanima uporabnico Facebooka, Heleno S., ki je sicer bila na javni obravnavi in se je tudi oglasila med razpravo. Moti jo predvsem to, da smo sicer energetsko samozadostni, ampak preko Borzena proizvedeno elektriko izvažamo in nato elektriko drago uvažamo nazaj ter se zaračuna uporabnikom po višji ceni. Investitor pa je občini ponudil 3 % od dohodka, kar je po njenem drobiž.
Davor P. je komentiral objavo v Facebook skupini Rogatec, Naš kraj in poudaril, da v Logu dnevno sekajo drevesa, zgradili so ceste, gobarji redno obiskujejo gozd, pušča se tudi smeti v gozdu, pa se zaradi tega nihče ne zgraža.
Tamara Š. pa je v svojem komentarju poudarila, da je sicer vsaka zasajena lopata v zemljo sprememba v okolju. “Pa bomo zato nehali obdelovati zemljo, graditi hiše, ceste, delavnice, stanovanjske bloke, proizvodne hale, šole, železnice, letališča …?”
Ni še prepozno, da tudi sami prispevate
Do 30. marca 2025 ima vsak še čas, da poda predloge in pripombe na objavljeno gradivo. To lahko storite pisno na obrazcu za pripombe na mestih javne objave, po pošti na Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev (s pripisom »ŠV-OP_VE_Rogatec«) ali po elektronski pošti na naslov [email protected] (kjer se v rubriki »zadeva« navede ključne besede »ŠV OP_VE_Rogatec«).
