S tem naslovom je bil na današnji dan pred 20 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Jožica in Anton Vodušek s Sladke Gore sta se prvič poročila leta 1955 v tamkajšnji sloviti cerkvi in drugič letos, ko je bilo njuno zlatoporočno slavje. Zlatoporočenka je istočasno praznovala 70. rojstni dan.
Slavljenka je v desetletjih skupnega življenja skrbela za vzgojo štirih hčera, gospodinjila ter opravljala kmečka dela. Gospodar Jože se je ukvarjal z mizarsko dejavnostjo, zdaj tu, zdaj tam, nekaj časa tudi v Avstriji ter v lesni tovarni v bližnjem Mestinju. Nazadnje je odprl okrepčevalnico na Sladki Gori, kjer je delal vse do upokojitve. Ni jima bilo postlano z rožicami, saj ju je mučila bolezen, zdaj ena, zdaj druga. Zadnja leta živita v hiši sama, saj so se hčere poročile, vendar ju z družinami redno obiskujejo ter pomagajo pri delu. Na dan zlatoporočnega slavja, lepo sončno soboto, so se zbrali pred Voduškovo hišo skupaj s sorodniki in prijatelji ter odšli v cerkev. Tam ju je pred 60 povabljenci poročil župnik Rok Metličar. Nato so se poveselili še na turistični kmetiji, v Smoletovi gorci. Zbrani so slavljencema zaželeli trdnega zdravja vse do ponovnega praznovanja, na njuni tretji poroki.
Elica Vrhovšek, Novi tednik, 1. 3. 2005
