S tem podnaslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Šestdeset tisoč občanov iz Gorice pri Slivnici, Prevorja, Lesičnega in Kozjega, iz šentjurske in šmarske občine, se pritožuje zaradi prepočasnega posodabljanja osmih, še vedno makadamskih kilometrov regionalne »Ceste maršala Tita«. S posodabljanjem so začeli že leta 1971 in bi, po zastavljenih planih, v prihodnje asfaltirali le kilometer in pol do dva kilometra na leto.
Ogorčeni občani, ki grozijo z zaporo ceste, so svoje zahteve poslali republiški skupščini, predsedniku vlade. Komiteju za promet in zveze in republiški upravi za ceste. V Odboru za posodobitev kozjanskih cest meni jo, da so se zdaj zadovoljevali le z »drobtinicami« in pravi jo, da spremljajo številne posodobitve cest v zahodnem delu Slovenije. Dokončno ureditev te regionalne ceste odlagajo iz enega srednjeročnega obdobja v drugo. Po regionalni makadamski cesti, ki zavira razvoj enega najmanj razvitih predelov slovenskega podeželja, vozi dnevno 40 delavskih avtobusov v Šentjur in Celje.
Zato odbor iz krajevnih skupnosti obeh občin zahteva, da se regionalna cesta uvrsti v letošnji prioritetni program posodobitev regionalnih cest v Sloveniji in se dokonča ob dvajsetletnici dogovora o kozjanskem cest nem križu. Od republiške uprave za ceste zahtevajo, da se v program posodobitve zapiše modernizacija v kilo metrih in ne v znesku, od delegatov iz obeh občin in celjskega območja pa zavzemanje za dokončanje te ceste v letih 1990-1991.
V Odboru čakajo odgovore, je povedal njegov tajnik Franc Škoberne. Če ne bodo njihovih dolgoletnih zahtev uresničili, so zagrozili z zaporo ceste in z bojkotom volitev.
Brane Jeranko, Novi tednik, 22. 2. 1990
