Pred 42 leti je svojo glasbeno pot pričel, poleg skladateljev Ipavcev seveda, najbolj prepoznaven glasbeni »artikel« s šentjurskim pridihom New Swing Quartet. Dan pred letošnjim občinskim praznikom so v Zgornjem trgu odprli stalno zbirko o njihovem delovanju z naslovom Pesem Južne železnice.
New Swing Quartet nedvomno sodi v sam vrh glasbenih skupin, ki so zaznamovale drugo polovico 20. stoletja na Slovenskem. Od samega začetka obstoja je presegel lokalne in nacionalne okvire. V slovenski prostor je prinesel do tedaj neznano in slovenski glasbeni tradiciji na prvi pogled tujo glasbeno izročilo, ime svoje domovine pa ponesel daleč v svet ravno zaradi vrhunske interpretacije omenjene glasbe.
Skozi svoje dolgoletno delovanje je kvartet skupaj s svojimi člani postal nepogrešljiv del slovenskega kulturno-zgodovinskega spomina. Pobuda za ureditev spominske sobe in stalne razstave je zato logično nadaljevanje umeščanja zasedbe v kolektivni spomin in več kot upravičen poklon kvartetu in njegovemu delovanju. Odločitev, da se spominska soba uredi v Šentjurju – mestu, iz katerega New Swing Qartet izhaja, oziroma njegovemu rojstnemu kraju, je na ta način svojevrstna podelitev domicila ter simbolna zahvala tako mesta kvartetu kot kvartetu mesta.
Spominska soba s stalno razstavo o New Swing Quartetu želi obiskovalce seznaniti o delovanju in zgodovini kvarteta ter njegovemu pomenu v slovenskem in mednarodnem prostoru. Rdeča nit razstave je nedvomno glasba, v celoti pa je zasnovana dvojezično – v slovenskem in angleškem jeziku.
Zaradi tehničnih težav so spodnji videoposnetki z odprtja slabše kakovosti
t/f/v: bR
*Na fotografiji avtor razstave dr. Tone Kregar med razlago ob razstavljenih eksponatih
New swing quartet ostane v Šentjurju
Tej znani skupini, ki je pred dvema letoma prenehala delovati, so posvetili spominsko sobo s stalno razstavo v Ipavčevi 17. Otvoritev je bila 23. septembra v sklopu občinskega praznika. Razstava, ki so jo kar nekoliko priliznjeno imenovali NSQ – Pesem Južne železnice, je posebnost, saj je menda edina pri nas, ki je posvečena kakšni glasbeni skupini. Urejena je pestro, zasnoval pa jo je dr. Kregar iz Celja.
Ali NSQ res zasluži takšno šentjursko pozornost, bo seveda pokazala prihodnost. Nastal je res v Šentjurju, ustanovitelji so bili Šentjurčani Bezenšek, Razdevšek in Hering, toda so jih počasi zamenjali »tujci« Petan, Pestner in Kozlevčar, s katerimi je NSQ dosegel svoj višek. Do konca je član skupine ostal le Hering, ki pa je tudi že 40 Ljubljančan. Da so bili uspešni ambasadorji črnske duhovne pesmi pri nas, seveda ni sporno, slišati pa je bilo pripombe, da si jih v Šentjurju neosnovano nekoliko preveč lastimo in tudi pretiravamo z njihovim čaščenjem.
Morda pa bodo postali naša turistična atrakcija in se nam bo pozornost bogato obrestovala?
FK / Šentjurske novice, 28. 9. 2010
Zgodba o NSQ
Prvi koraki
Njihova zgodba sega še pred leto 1968, ko je dve leti poprej Gregor Bezenšek st. za božično darilo prejel album Golden Gate Quarteta. Kljub temu, da so njegovi vrstniki takrat noreli za Elvisom in drugo, malo bolj poskočno glasbo, je navdušen nad njihovo interpretacijo črnskih duhovnih pesmi za prepevanje navdušil še svoja soseda Dareta Heringa in Marjana Razdevška. Fantje so veliko časa preživeli skupaj in mnogo prepeveli. Bojda celo na nogometnem igrišču.
Sami sebe so takrat imenovali »Emdidži«, kar je izhaja iz poangležene izgovarjave njihovih začetnic. V začetku leta 1968 se jim je pridružil še Celjan Marjan Petan, ki ga je Dare spoznal v Ljubljani na študiju. Tako je iz črk MMD in G nastal »Tuemdidži«.
Prvi uspeh
Tuemdidži so vadili pri Daretu, njihovi prvi poslušalci pa so bili njihovi starši. Kmalu jim je Gregorjev oče priskrbel prve plakate in dvorano v Šentjurju. Glas o njih se je širil in kmalu so jih povabili na maturantsko akademijo v celjsko gledališče.
Za prvi uspeh pa se šteje njihov nastop, ki so ga imeli ob takratnem dnevu Osvobodilne fronte leta 1968 na snemanju radijske oddaje Pokaži kaj znaš, ki je potekala v čast odprtju planinskega doma na Resevni. Takrat so znali le štiri pesmi …Zapeli so tričetrt repertoarja in zmagali, kar jim je dalo veliko poleta za nadaljnje ustvarjanje. Žirijo so takrat navdušili pod poskusnim imenom Spirits of Memphis.
Rodi se blagovna znamka NSQ
Jeseni istega leta so pričeli nastopati kot New Swing Quartet. Ime je predlagal Dare, ki je tudi sicer skrbel za razne inovacije, saj je doma premogel ploščo poljskega Kvarteta Novi in tako prišel na domislico, ki je prerasla v blagovno znamko.
A vse ni šlo tako gladko. Njihovi prvi nastopi niso bili ravno množično obiskani. Fantov to ni zmedlo, saj so v Kozjem poskrbeli za publiko kar tako, da so poslušalce pripeljali iz bližnjega gostišča. Seveda pa ni bilo dovolj zgolj petje, zato so si omislili tudi spremljevalni ansambel, ki se je imenoval Black Stars. Eden izmed črnih zvezd je Feriju Smoli, ki se je ukvarjal s kvartetovim menadžmentom omenil, da ima na Cankarjevi ulici v Celju soseda, ki zelo lepo poje. Kmalu je vaje obiskal fantič, ki je štel komajda štirinajst let in je znal vse njihove pesmi! Ime mu je bilo Oto Pestner, ki je v kvartetu zamenjal ustanovnega člana Gregorja Bezenška.
Menadžer Smola
Ko že omenjamo Smolo, zapišimo, da so se v NSQ že zelo zgodaj odločili za menadžerja. To je postal nekaj let starejši vrstnik Ferdinand Ferry Smola, ki je to funkcijo opravljal ducat let. Poznali so ga kot mladinskega organizatorja, amaterskega igralca, srečevali pa so se na športnih tekmovanjih, zato so mu tudi zaupali, čeprav prej s tem poslom ni imel izkušenj. Bili so prava ekipa, zato ne čudi, da je v svojih spominih Smola nekoč zapisal, da je prepričan da NSQ ne bi bilo brez njega in njega brez njih.
Uresničil je nekaj precej zahtevnih reči kot je bila npr. koncertna turneja po štiridesetih slovenskih cerkvah za kar je moral kar precej pihati na dušo takratnemu škofu dr. Drženičniku.
Antirasizem in promocija zamolčanega
Zanimivi sta dve dimenziji ustvarjanja NSQ. V tistem času je bila precej aktualna tematika rasizma in Martin Luthra Kinga ter ubojev bratov Kennedy in v skladu s tem je bila napravljena tudi ikonografija na njihovih zgodnejših nastopih, ki so jih samo v prvem letu delovanja našteli okoli 70, kar je v vseh pogledih še danes ogromno.
Na drugi strani so NSQ v slovenske dvorane vnašali duhovne pesmi, ki so bile tiste čase praktično rezervirane za izvajanje med cerkvenimi zidovi. S tem so nehote naznanjali tudi upanje po verski svobodi, ki je dejansko prišla kar nekaj let kasneje.
NSQ mejniki in zanimivosti
1970 – Poleti nastopijo na igrah bratstva in enotnosti v takratnem Titogradu. V konkurenci beatniških skupin NSQ osvojijo prvo mesto. To pa še ni vse, NSQ nastopijo še v delu tekmovanja z narodno-zabavnimi ansambli, kjer slavijo z Nocoj pa, oh, nocoj.
– Jeseni istega leti prvič samostojno koncertirajo v ljubljanski hali Tivoli.
1971 – V oddaji Prvi aplavz na Radiu Ljubljana jim poslušalci namenijo tako dolg aplavz je bil tako dolg, da so ga radijci zavoljo programske sheme morali prekiniti.
– V Novi Gorici so oboževalci po koncertu plezali po njihovih avtomobilih, čeprav so se ti že premikali.
1972 Nastopijo pred predsednikom SFR Jugoslavije – Josipom Brozom Titom za njegov 80. rojstni dan. Njegovo spremstvo ni dovolilo, da bi zapeli katero od duhovnih pesmi, po nastopu pa je Tito bil začuden: »Meni je dejal Stane Dolanc, da odločno pojete gospel, pa danes nisem nič takega slišal.« Hitro so v bližini staknili klavir in mu zapeli svoje pesmi.
1973 Izdajo prvo veliko ploščo Spirituals.
1974 Srečajo se z vzorniki Golden Gate Quartetom.
1976 – V zagrebški katedrali posluša 2500 navdušenih poslušalcev
– Odpotujejo na prvo od treh turnej v Rusijo oz. takratno Sovjetsko zvezo. Turneja je trajala kar poldrugi mesec. V mednarodnem paketu glasbenikov so v polnih dvoranah, ki so sprejele med pet in deset tisoč obiskovalcev, sprva nastopali ob pričetku večera, kmalu pa so jih organizatorji na željo občinstva uvrstili na zaključek programa.
1977 – Izide album To še spijemo, pa gremo. Na plošči je tudi velika vseslovenska uspešnica Nazdravimo prijateljstvu Bertija Rodoška, katere refren je tudi naslovil ploščo in ostane tudi njihov največji uspeh v slovenskem jeziku
1978 – Nastop na največjem vzhodnoevropskem jazz festivalu Jazz Jamboree v Varšavi.
1987 – NSQ izdajo izjemno odmevno kaseto Srebrni zvončki z božično tematiko.
Ruska prelomnica
Leta 1988 se ansambel še tretjič odpravi v rusko turnejo, kjer ima kar 50 koncertov. V Odesi jih spremljevalni glasbeniki, med katerimi je bil tudi Tomaž Kozlevčar, izzovejo k petju zahtevne Deep River, ki jo odpojejo bolje kot zvezdniki. NSQ-jevci se prično spraševati o nadaljnji poti. Razdevšek si je želel, da bi repertoar bolj prilagodili občinstvu, drugi pa so si želeli sprememb le, vendar z manj zahajanja na druga področja.
Treba je bilo razmisliti tudi o profesionalizaciji, za kar pa se Razdevšek ni odločil, saj si je gnezdo ustvaril v bližini Maribora, kar bi bil prehud napor. Namesto njega član kvarteta postane Kozlevčar. Profesionalizem je prinesel še eno novost in sicer je za nastope NSQ skrbela agencija Petan, ki jo vidi Marjanov brat Dušan.
Dogodivščina z vlakom in pobožni komunisti
Anekdot, ki so jih člani NSQ doživeli v štirih desetletjih je seveda ogromno. Nekoč so bili namenjeni do Varšave, a bi morali prej priti do Beograda z vlakom. Čeprav so vsi štartali v Sloveniji so se srečali šele v Vinkovcih, ker sta dva člana zaman čakal, da bi vlak ustavil v Zidanem Mostu in sta potem morala uporabiti vso spretnost za pravi mali podvig.
V Moskvi, še trdno v časih komunizma, so NSQ povabili v novoletno oddajo. S sabo so prinesli veliko trakov s svojo glasbo, ker niso vedeli, kaj bodo izbrali njihovi gostitelji. Na koncu so jim bile najbolj všeč najbolj pobožne cerkvene skladbe. Obrazložitev je bila, da je to revolucionarna glasba, ki osvobaja črnega človeka.
1992 V Vatikanu obiščejo papeža Janeza Pavla II., papež pa jih nagovori v slovenščini. V delegaciji je bil tudi takrat malo znani Martin Strel.
In še v domovino gospela
Na ameriško celino stopijo leta 1993, kjer v 12 zveznih državah nastopijo 30-krat. Spremlja jih tudi pianist Blaž Jurjevčič. Na začetku so naleteli na nezaupanje, saj ne samo, da so bili Evropejci, ampak tudi belci v tej izrazito črnski glasbeni zvrsti. Zgodilo se je, da je duhovnik med nastopom sprva protestno pred cerkvijo grabil listje, v drugem delu nastopa, pa se je pridružil navdušenim poslušalcem.
Najbolj pretresljiv dogodek se je zgodil v zaporu v Južni Karolini, kjer so peli pred 400 temnopoltimi obsojenci na dolgoletne kazni. Po dveh pesmih ni bilo nobene prave reakcije, kar je Ota Pestnerja sprovociralo, da je zapel kot zna samo on. Kot po čudežu so vsi vstali in kmalu pričeli stoje skandirati. Ob njihovem odhodu so padali tudi objemi …
Istega leta nastopijo v Križankah, kjer na koncertu ob srebrnem jubileju gostijo Golden Gate Quartet.
1998 V samozaložbi izide tretja prelomna plošča zasedbe I Saw The Light, ki zaznamuje vse njihovo poznejše delo do dandanašnjih dni. Z njo dokončno postanejo eni najpomembnejših izvajalcev »ameriške kozmične glasbe« dandanašnjika – gre za tematsko izredno domišljeno zbirko zvrsti od črnega do belega gospela, country glasbe in country rocka. Pri njej sodeluje radijski urednik in velik poznavalec teh zvrsti glasbe Jane Weber.
– Ob 30-letnici nastopanja jim oblačila kreira Alan Hranitelj takrat tudi zadnjič nastopijo v Šentjurju.
2002 NSQ je z obširnim opisom omenjen v Enciklopediji Slovenije.
Eminentna sodelovanja na kvadrat
Znanih in slavnih imen, ki so kdaj aktivno sodelovala z NSQ je resnično ogromno. Med njimi so: Črne vrane, Elda Viler, Marjana Deržaj, Majda Sepe, Eva Seršen, Josipa Lisac, Miljenko Prohaska, Jože Privšek, Marta Zore, Davor Radolfi, Juan Vasle,… V mladih letih je z njimi aktivno sodeloval Franjo Bobinac, sedanji predsednik uprave Gorenja. Ko je Petan služil domovini ga je nadomeščal Alfi Nipič, ko pa je v zadnjem obdobju Hering okreval po operaciji srca, ga je nadomeščala Alenka Godec.
Spiritual in gospel
V času nastanka NSQ črnska duhovna pesem ne samo, da ni bila priljubljena, ampak tudi ni bila poznana. Glavna usmeritev NSQ sta bila skozi vso obdobje spiritual in gospel. Po definiciji Leksikona Cankarjeve založbe je črnski spiritual nastal med sužnji severnoameriškega juga kot improvizacija vernikov po bogoslužju, črni gospel pa kot naslednik spirituala severnoameriških črncev z elementi jazza.
Obstajala je možnost, da se usmerijo v razne druge oblike popularne glasbe. Na koncu je vedno prevladala zvestoba matičnima zvrstema, ki so ga v zrelejšem obdobju oplemenitili z elementi jazza, vseeno pa je bila njihova izvedba dovolj specifična, da jih ni bilo mogoče predalčkati drugam kot pa v razdelek NSQ. Da naj iščejo svoj slog petja jim je osebno naročil tudi Orlandus Wilson iz Golden Gate Quarteta.
Zadnji koncert že odpet?
Božično-novoletni čas je za NSQ izrazito delovno obdobje, saj se nastopi kar vrstijo. Predzadnjega decembra lani so nastopili v Sevnici, potem pa v javnost plasirali vest, da po štirih desetletjih končujejo z glasbeno potjo.
O slovesu so po besedah Kozlevčarja razmišljali že dlje časa, delno pa je k odločitvi vplivala tudi Heringova bolezen, zato so kot nadomestilo angažirali mlada Kozlevčarja, Sama in Nina.
Uradno slovo in obenem praznovanje 40-letnice je bilo v Celjskem domu 22. maja 2008. Gostje NSQ so bili: Alenka Godec, Majda Petan, 100 prašičkov poje, Perpetuum Jazzile, Xplosions, Marjan Bunič, vokalna skupina Pinocchio, Nuška Drašček in še kdo.
Nagrade in priznanja
Zlato Gallusovo priznanje – Slovenska nagrada za pevce
Letna estradna nagrada – Grand prix bivše Jugoslavije
Porin – glavna hrvaška nagrada za najboljši tuji CD duhovne glasbe
Porin – glavna hrvaška nagrada za najboljšo Jazzovsko CD kompilacijio
Zlati petelin (3x) – Glavna slovenska glasbena nagrada za najboljši CD, za najboljšo produkcijo, ter za najboljši program jazzovskih standardov
Ward Swingle Award – 1. nagrada festivala Vokal Total, Gradec
Viktor za življenjsko delo
Večino gradiva za sestavek, ki ste ga prebrali, smo črpali iz monografije o New Swing Quartetu, ki jo je leta 2003 ob njihovi 35-letnici spisal Drago Medved.
