S tem naslovom je bil na današnji dan pred 65 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Mladi steklarji, ki so danes učenci na Industrijski steklarski šoli v Rogaški Slatini, so prišli sem, željni znanja, iz vse Jugoslavije. Šola v Rogaški Slatini je namreč edina te vrste v državi. Prav zato je bila naloga tamkajšnjega učiteljstva, vzgajati vse te mlade ljudi, tem težja, saj so bili stiki z učenčevo družino skoraj nemogoči. Za prilike na domovih dijakov so predavatelji izvedeli lahko šele, ko so si pridobili dovolj zaupanja pri učencih, in tako je bila vsa vzgoja mladih steklarjev prepuščena pedagogom. Svojstven način vzgajanja, ki so se ga poslužili na Steklarski šoli, pa je bil nadvse uspešen in zasluži vse priznanje.
V Rogaško Slatino so res prihajali otroci iz vse naše države. Vsak izmed njih je ob svojem prihodu v šolo nosil v srcu druge spomine, druge običaje in vsi so se morali nenadoma privaditi novemu redu, novemu načinu življenja. Pestra družba mladih ljudi, ki se je ob začetku slehernega šolskega leta znašla v Rogaški Slatini, pa je razumljivo hranila v sebi kali najbolj šega, pa tudi slabega. Predavatelji pogosto niso vedeli za vse tiste majhne prestopke, ki so jih dan za dnem zagrešili učenci in zato, razumljivo, tudi niso mogli pravilno presojati njihovih kvalitet. Zato so se pred letom lotili precej tveganega. poskusa, prenesti večji delež vzgoje na razredne skupnosti. Vodstvo šole si je omislilo posebne kar tone, kjer organ razredne skupnosti vpisuje vsa dobra ali slaba dejanja, ki jih je dijak storil v preteklem tednu. Ta dejanja točkujejo in tiste dijake, ki so se posebej odlikovali tudi nagradijo. Nagrade so denarne, knjižne, steklem izdelki ali pa je to celo kakšen večdnevni izlet ali ekskurzija. Zaslužiti jih more vsak, bodisi da se odlikuje pri praktičnem delu in pri učenju, bodisi da je akti ven v mladinski organizaciji, pri prostovoljnem delu, da je tovariški in drugo. Izmed prestopkov so naj pogostejši, da učenci kadijo, ali pa se neprimerno vedejo. Takšna dejanja torej točkujejo in dijaki sami so postavili skrajno mejo sto slabih točk. Dijak, ki ima sto slabih točk, mora zapustiti internat steklarske šole, tisti pa, ki ima 150 slabih točk je izključen iz zavoda. Rezultat takšnega načina vzgajanja je bil nadvse presenetljiv. Dijaki sami so se izkazali za bolj kritične in so celo zahtevali izključitev dveh gojencev, ki ju je vodstvo šole kljub tolikšnemu številu slabih točk kanilo obdržati še nekaj časa za poskušnjo.
Kmalu po tem, ko so na Steklarski šoli v Rogaški Slatini uvedli tak način vzgajanja, so se pokazale tudi njegove slabe strani. Dijaki, ki so se zaradi svojih prestopkov nevarno približali meji stotih slabih točk, so se odlikovali nato nekaj časa povsod, kjer je to bilo mogoče. Vendar pa se to stalno ni moglo obnesti, kajti za pridno delo in prestopke ni bilo časa. Vsekakor pa tak način točkovanja omogoča vsakemu dijaku, da svoja slaba dejanja popravi in si s tem spet pridobi ugled pri svojih součencih.
O., Celjski tednik, 29. 1. 1960
