Pod zgornjim trgom Planine pri Sevnici domuje ogromna skala, ki so ji zaradi njene oblike nakovala nadeli ime »Ampus«. Širši javnosti je bila na glavo obrnjena piramidna skala po zaslugi patra Karla Gržana predstavljena skozi televizijski dokumentarec Orion leta 2012.
Od takrat je Ampus deležen kar nekaj zanimanja in spada med vedno bolj prepoznavne točke Planine. Pred nekaj meseci je bila urejena tudi njegova okolica, ki v zadnjih letih ni bila nič kaj ugledna. V neposredni bližini so postavili tudi klop.
Tam smo bili ob jesenskem enakonočju, ko sta domačinka Monika Škoberne in kleni Dolenjec Aleš Fink skušala preveriti zapis iz revije Aura, ki je izšel junija 2018. V prispevku je bilo omenjeno, da na jesensko enakonočje opoldan skozi jašek pod Ampusom posije sonce. Takrat smo zaman čakali, da bi se to zgodilo. Poskus je bil ponovljen ob zimskem solsticiju in tokrat se je čakanje splačalo! Sonce je ob 12. uri in 15 minut posijalo skozi jašek, kar sta Aleš in Monika tudi dokumentirala.
S tem je bilo tudi dokazano, da je Ampus megalit, ki kaže sončne dogodke in tako sodi v najvišji red tovrstnih struktur.
In kako to, da se je nekdo iz Novega mesta navdušil nad raziskovanjem Ampusa in tudi drugih megalitov, s katerimi je bogato posejana okolica Planine?
»Na Planino pri Sevnici sem prvič prišel pred približno dvema letoma. Prijateljica iz Krškega je že vedela za Ampus in še za nekatere megalite. Povabila me je, da si vse to ogledam. Tako sva si leta 2023 skupaj ogledovala zanimive lokacije in odkrivala vso čarobnost pokrajine. Za vse to sem ji neizmerno hvaležen.«.
Naneslo je, da je kasneje velikokrat sam zahajal na Planino. Na Sv. Križu se je spoznal z domačinko Moniko Škoberne, s katero sedaj že več kot eno leto skupaj raziskujeta.
»Nešteto korakov sva naredila po vseh grebenih, pečinah in brezpotjih, ko sva iskala znamenja ozvezdij po načrtih iz knjige Zvezdne poti Karla Gržana. Vedno, ko greva na izbrano lokacijo, kaj najdeva. Pokrajina je polna zanimivosti, samo videti jih je treba,« je z zanosom govoril Fink.
Pri Ampusu je Fink uporabil tudi pripomočke, ki ga spremljajo tudi na drugih poteh. Gre za rozeti raziskovalcev Jožeta Muniha in Franca Šturma, s katerima o konkretni zadevi dobi čim več podatkov.
»Verjamem, da se bo veliko ljudi strinjalo z mano, da se čedalje več ljudi duhovno prebuja, da jih vedno bolj zanima dediščina prednikov. Radi bi spoznali odgovore na vprašanja glede vsega, čemur se danes čudimo: Kako so to mogli narediti? Kdaj je bilo to narejeno? Kakšen je bil namen? Zdaj je čas, da se nam razkrije preteklost. Že zaradi same prihodnosti. Sami pišimo zgodovino, da bodo potomci vedeli, kdo so, kaj vse so predniki ustvarili in nam pustili. Naj vse to ne bo pozabljeno zaradi druženja le s telefoni,« je vse skupaj umestil v širši kontekst.
Podobnih misli je bila tudi Planinčanka Monika Škoberne, ki nam je o svojem zanimanju dejala: »Že dolgo spremljam delo patra Karla Gržana. Z njim sem bila na Orionovi poti v Jurkloštru že kmalu po tem, ko je leta 2008 izšla njegova knjiga V znamenju Oriona. Leta 2022 je izdal naslednjo knjigo s tematiko neolitskih sledi v naravi z naslovom Zvezdne poti.
V območje med Savinjo in Sotlo, severno od Save, je pozicioniral, kot pravi sam, ‘minimundus’ 60 ozvezdij, projekcij z Neba na Zemljo.«
V okolici Jurkloštra je že nekaj let precej obiskana Orionova pot. Monika nam je povedala, da si prizadeva, da bi najbolj zanimive najdbe združili v pohodno pot, ki nastaja v sodelovanju s patrom Karlom. Trenutno je v nastajanju vodnik, pot pa je zamišljena v dveh delih, eden bo vodil po okolici Sv. Križa, drugi pa po širši okolici planinskega Zgornjega trga.
Dodajno, da Gržan imenuje megalit Ampus tudi Omikron po zvezdi v sozvezdju Vodnar.
Območje Ampusa je v zadnjem obdobju postalo veliko bolj prijazno do obiskovalcev. To je pohvalil tudi naš sogovornik: “Zelo sem vesel, da se je domačin lotil čiščenja bližnje okolica Ampusa, da je lahko zasijal v vsej svoji veličastnosti. Vse pohvale gredo tudi krajevni skupnosti.”
Za spoznavanje z Ampusom si velja prebrati tudi članek Mitje Fajdige z naslovom Sveta geometrija v Planini pri Sevnici.
V njem je zapisal, da gre za odličen primer svete geometrije in podčrtal, da: »Stoji na mestu utripajočih naravnih moči, kar pomeni, da nekaj časa seva navzgornjo moč, nekaj časa navzdolnjo, pa spet navzgornjo in znova navzdolnjo.«
Fink si želi, da bi vrednost planinskih biserov prepoznale tudi ustrezne institucije in da bo na Planini, ki spada v ozvezdje Vodnarja, v dobi Vodnarja res dobro biti.
Ena od ključnih stvari za Moniko se je zgodila po enem od Aninih večerov na Prevorju: »Na predstavitvi knjige na Prevorju je Gržan pozval vse udeležence, da budno spremljamo okolico, saj se najde ogromno ostankov kulture velikih kamnov, ko enkrat veš, kaj iščeš.
Po prihodu domov sem nemudoma preverila, če sodi moja bližnja okolica v katero od kart. Vsako najdbo kamnov ali posebnih lokacij s sprehoda sem lahko vsakič prenesla v označeno kartirano ozvezdje na zemljevidu. Sama živim v ozvezdju Ribi, na sami Planini pa je ozvezdje Vodnarja. Do pred kratkim so ljudje poznali le Ampus, vendar se ob raziskovanju okolice odkriva vedno več osupljivih najdb.«
Nedaleč stran od Planine se na Žusmu, pod taktirko sekcije Megaliti Žusma pri društvu Izviri Dobrina, že nekaj časa odvijajo aktivnosti pri raziskovanju tamkajšnjih megalitov, prav tako pa praznujejo sončne dogodke.
Na to temo smo na Kozjansko.info večkrat poročali, nazadnje v prispevku Ko se na Kozjanskem rodi sonce.
Lahko smo hvaležni, da je naše območje posejano s takšnimi ostalinami prednamcev in da obstaja tudi zanimanje za njihovo raziskovanje in spoštovanje. Prav tako pa velja vabilo naših sogovornikov, da tudi sami aktivno raziskujejo, se povezujejo, izmenjujejo mnenja in znanja, saj lahko vsak prispeva svoj kamenček v mozaiku.
